Ne le košarkarska in odbojkarska, na veliko tekmovanje se v teh dneh v Kranju pripravlja tudi slovenska reprezentanca v vaterpolu, ki jo prihodnji teden čaka nastop na evropskem prvenstvu v Splitu. Čeprav se v pri nas vaterpolu ne cedita med in mleko, pa ljubezen, ki jo slovenski vaterpolisti čutijo do svojega športa in ponos, ki jim ga prinaša igranje za državni grb, odtehtata težave, s katerimi se spopadajo.
Medtem ko športni navdušenci že nestrpno pričakujejo pričetek svetovnega prvenstva v odbojki in evropskega v košarki, kjer Slovenci spadajo med favorite za najvišja mesta, se bo med 27. avgustom in 10. septembrom v Splitu odvilo tudi prvenstvo najboljših vaterpolistov na stari celini. Nekoliko nenadejano bo na njem znova sodelovala tudi slovenska reprezentanca, za katero bo po Firencah 1999, Kranju 2003 in Beogradu 2006 to še četrti nastop na omenjenem tekmovanju.
Udeležba Slovenije na šampionatu 16 najboljših reprezentanc v Evropi predstavlja precejšnje presenečenje. Še toliko večje, ker vaterpolo pri nas ne uživa tolikšne priljubljenosti in podpore kot v soseščini. K temu je sicer močno prispevala predvsem globoka finančna kriza domače krovne zveze, ki je razpadla leta 2013, Slovenija pa je posledično celo izgubila člansko reprezentanco.
Žarek upanja je posijal leta 2016, ko je bila ustanovljena Zveza vaterpolskih društev Slovenije, po letih prizadevanj pa so se lani naposled lotili tudi vnovične vzpostavitve članskega reprezentančnega ustroja. “Pravih razlogov, zakaj toliko časa nismo imeli reprezentance, res ne poznam. Pred osmimi leti se je vse ustavilo. Verjetno ni bilo pravih ljudi, volje, želje in v končni fazi tudi denarja, da bi se sestavila reprezentanca,” nam zaupa selektor Krištof Štromajer.
Uvrstitev poskrbela za veselje, a tudi veliko dela
Pot Slovencev proti Splitu se je sicer pričela lanskega oktobra, ko so od Evropske plavalne zveze (LEN) sprejeli povabilo za udeležbo v predkvalifikacijah, Štromajer pa je moral nato s sodelavci po hitrem postopku sestaviti seznam 15 oziroma 20 igralcev. “Predkvalifikacije so zaradi premajhnega zanimanja pozneje odpadle, zato smo šli neposredno v prave kvalifikacije, ki so se odvile letošnjega februarja v Kranju,” pojasnjuje.
Tam so proti Belgiji, Švici, Nemčiji in Franciji osvojili tretje mesto ter ostali brez neposredne uvrstitve na šampionat, a je karte dodobra premešala ruska invazija na Ukrajino, zaradi česar je LEN na začetku marca iz svojih tekmovanj izključila Ruse in Beloruse.
“V aprilu smo nato od LEN dobili uradno sporočilo, da smo po točkah iz kvalifikacij na prvenstvo uradno uvrščeni tudi mi. Po eni strani je bilo prisotno veselje, po drugi pa je to pomenilo veliko nepričakovanega dela za vodilne na domači zvezi. A s skupno energijo in voljo smo sedaj tu,” pravi nekdanji vaterpolist, ki je Slovenijo kot kapetan vodil tako na EP leta 2003 kot 2006.
Kapetan poslovni svetovalec, selektor distributer
Da Slovenci v dalmatinski prestolnici ne kotirajo prav visoko, ni skrivnost. Ne nazadnje bosta njihovi nasprotnici v skupinskem delu tekmovanja poleg Izraela vaterpolski velesili Madžarska in Srbija. Prva je bila do zdaj devetkrat olimpijski prvaki, trikrat svetovni in trinajstkrat evropski, druga pa je slavila na olimpijskih igrah v Riu de Janeiru in lani v Tokiu, še trikrat je bila najboljša na svetovnem prvenstvu in sedemkrat na evropskem.
“Smo zagotovo v eni od težjih skupin, a verjetno si ne bi mogli želeti boljše. Imamo dva nasprotnika, ki na svetu sodita med najboljše tri. Igrati proti najboljšim igralcem na svetu je dobra izkušnja za nas, po drugi strani pa imamo v skupini tudi Izrael, ki je verjetno edina ekipa, ki jo na evropskem prvenstvu lahko premagamo,” pa meni Martin Puš.
Kapetan Slovenije poleg 42-letnega Mateja Nastrana velja za najizkušenejšega člana v moštvu, ki ga po večini sestavljajo vaterpolisti mlajši od 25 let. “Če odvzamete mene in Mateja, mislim, da povprečna starost znaša med 23 in 25 let. Med njimi so tudi štirje 18-letni dijaki iz mladinske reprezentance,” razlaga 34-letnik, ki, tako kot njegovi soigralci, velja za vaterpolskega amaterja.
“Trenutno v reprezentanci ni profesionalcev, a mislim, da bo od naslednje sezone naprej to Jaša Kadivec, ki odhaja v Primorje na Reko. Celo v izraelski reprezentanci, ki je v naši skupini in velja za ekipo na naši ravni, je večina profesionalcev,” pove Puš in doda, da je zaradi tega potrebnega nemalo odrekanja.
“Zaradi vaterpola trpita tako služba kot družina. Ker nismo profesionalci, za reprezentančne akcije koristimo dopust. A ne samo jaz, cela ekipa je letos vaterpolu namenila ogromno svojega časa,” izda sogovornik, ki se ukvarja s poslovnim svetovanjem, medtem ko je primarna dejavnost selektorja Štromajerja nadaljnja prodajo za frizerske salone.
Glave je treba dati v vodo in delati
Kljub temu da se za Slovence ne cedita med in mleko, pa ljubezen, ki jo čutijo do svojega športa in ponos, ki ga prinaša igranje za državni grb, odtehtata težave, s katerimi se spopadajo v času priprav na tekmovanje na Hrvaškem. Teh je ob omejenih materialnih, kadrovskih in finančnih sredstvih nemalo, a jih zaenkrat uspešno rešujejo.
“Lahko bi rekel, da domača zveza ne poskrbi za vse težave, ki nas pestijo, a se tudi ona trudi po svojih najboljših močeh. Veliko je kompenziranja, pogovarjanja,” prizna Štromajer in za primerjavo vzame prav gostiteljico prihajajočega prvenstva, s katero so se pomerili v sklopu priprav na veliko tekmovanje.
“Ko je bila tu Hrvaška reprezentanca, je imel skoraj vsak igralec svojega trenerja. Fantje in jaz želimo, da bi bilo tako tudi pri nas, a dvomim, da bo kdaj do tega zares prišlo. Vseeno ne jamramo. Glave je treba dati v vodo in delati, potem pa bomo videli,” še pripomni 51-letnik, ki s svojimi igralci po tihem upa na tretje mesto v skupini, s katerim bi si zagotovili uvrstitev v nadaljnji del tekmovanja.
Spored tekem slovenske reprezentance na EP
Skupina D:
29. avgust, 14.00: Madžarska – Slovenija
31. avgust, 9.00: Slovenija – Izrael
2. september, 12.00: Srbija – Slovenija
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!