Zakaj gledamo tekme Eura izven Evrope

Euro 2020 20. Jun 20218:00
Olimpijski stadion v Bakuju je na letošnjem Euru gostitelj štirih tekem: treh v skupini A in ene četrtfinalne preizkušnje. Foto: Guliverimage

Na 16. evropskem prvenstvu v nogometu, ki je zelo specifično, je eno izmed prizorišč tudi Baku. Tamkajšnji Olimpijski stadion, ki je eno od 11 prizorišč v 11 državah letošnjega Eura, po mnenju mnogih ljubiteljev okroglega usnja, vsaj po geografskih merilih, ne spada med evropsko nogometno družino. Podobnih primerov je v evropskem nogometu še več. Preverili smo, katerih.

Radi spremljate evropski nogomet in ste ob tekmovanju na klubski ali reprezentančni ravni kdaj povzdignili obrv, ko ste slišali, da z ekipami s stare celine tekmujejo tudi klubi iz Armenije, Gruzije, Izraela … ? Evropska nogometna zveza (Uefa) pod svojim okriljem združuje 55 nacionalnih nogometnih zvez, med njimi pa je nekaj takih, ki bi po marsikateri logiki bolj spadale pod krovne organizacije drugih celin.

Največjo dilemo pri tem povzroča ne povsem jasna geografska meja med Evropo in Azijo, kar posledično prinaša transkontinentalne (medcelinske) države. Nekatere reprezentance pa v evropskih tekmovanjih tekmujejo iz drugih, največkrat političnih razlogov.

Preverili smo, katere so te države, kdaj so se pridružile Uefi in o vsaki zbrali nekaj pomembnih podatkov, ki vam jih predstavljamo v nadaljevanju.

Ciper 

Glavno mesto: Nikozija
Število prebivalcev: 1.215.815
Površina: 9251 kvadratnih metrov
Lega: otok v vzhodnem Sredozemlju
Religija: 72% krščanstvo, 25% islam
Datum neodvisnosti: 16. avgust 1960
Član Uefe od: 1962
Uvrstitve na EP in SP: še nikoli

Otoška država iz Sredozemskega morja geografsko gledano v celoti leži v Aziji, a je zaradi svojih zgodovinskih in socio-kulturnih povezav v svetu ves čas razumljena kot del Evrope, na kar kaže tudi njeno članstvo v Evropski uniji. Danes je tamkajšnje prebivalstvo grškega in turškega porekla, za nogometni razvoj na Cipru pa so poskrbeli Britanci.

Tretji največji otok v Mediteranu je bil namreč pred osamosvojitvijo pod oblastjo Združenega kraljestva, nogomet pa se je na začetku igral predvsem v tamkajšnjih šolah. Postal je zelo popularen, pojavljati so se začeli klubi, eden izmed prvih je bil ustanovljen Anorthosis Famagusta leta 1911.

Slovenija je na enajstih tekmah s Ciprom zbrala 5 zmag, 3 remije in 3 poraze. Zadnjega ob koncu marca v kvalifikacijah za SP v Katarju 2022. Foto: Guliverimage

Ciper je svojo nacionalno zvezo dobil leta 1934, vse do danes pa je v najmočnejšem evropskem klubskem tekmovanju – ligi prvakov – štirikrat pozdravil svoje klube. Enkrat je to uspelo Anorthosisu, trikrat pa je med elito nastopil APOEL, ki je najboljšo uvrstitev dosegel s prebojem v četrtfinale v sezoni 2011/12. Kljub temu da se nogomet na Cipru opazno razvija in napreduje, pa se reprezentanca, ki je v zadnjih letih velik trn v peti slovenski izbrani vrsti, še ni prebila na veliko tekmovanje: evropsko ali svetovno prvenstvo.

Pregled nadaljujemo pri dveh državah, brez katerih bi si evropski nogomet težko zamislili. Čeprav površji Rusije in Turčije večinsko ležita v azijskem delu, pa se najbolj razvita in daleč najbolj poseljena dela obeh držav nahajata v Evropi. Sta pa nogometni zgodbi obeh držav precej različni.

Rusija 

Glavno mesto: Moskva
Število prebivalcev: 145.934.462
Površina: 17.098.246 kvadratnih kilometrov
Lega: severovzhod Evrope, sever Azije
Religija: krščanstvo 73%, islam 10%
Članica Uefe od: 1954
Uvrstitve na EP in SP: 12x na EP (prvaki leta 1960), 11x na SP (osmo mesto 2018)

Rusi, ki po svetovnem prvenstvu 2018 letos s Sankt Peterburgom še drugič zapored gostijo nogometni festival, so večino uspehov podedovali od Sovjetske zveze. Nogometno združenje v največji državi na svetu je sicer nastalo še v Rusiji (leta 1912), toda kasnejša oblast je vsekakor vplivala tudi na razvoj nogometa. Danes je to eden izmed najbolj priljubljenih športov v državi pod vodstvom Vladimirja Putina, infrastruktura pa je po zadnjem mundialu na zelo visoki ravni.

Sovjetska zveza je na svetovnih prvenstvih največji uspeh dosegla leta 1966 s četrtim mestom, Rusiji je to uspelo prav na zadnjem prvenstvu doma, ko so je prebila v četrtfinale. Še več uspeha pa imajo Rusi na evropskih prvenstvih – Sovjeti so osvojili prvega leta 1960, temu pa dodali še tri druga in eno četrto mesto.

Po razpadu nekdanje socialistične skupnosti je Rusija najvišje skočila na prvenstvu leta 2008 v Švici in Avstriji, ko je osvojila tretje mesto. Z bogatim gigantom Gazpromom, enim glavnih sponzorjev evropskih nogometnih tekmovanj, je Rusija izjemno pomemben akter v nogometni družini Evrope.

Turčija 

Glavno mesto: Ankara
Število prebivalcev: 84.339.067
Površina: 783.356 kvadratnih kilometrov
Lega: na polotoku Mala Azija, jugovzhod Evrope, zahod Azije
Religija: 90% islam
Članica Uefe od: 1962
Uvrstitve na EP in SP: 2x na SP (tretje mesto 2002), 5x na EP (četrto mesto 2008)

Precej manj nogometnega uspeha imajo na drugi strani Turki. Država, ki je kulturno, versko in izvorno precej drugačna od večine evropskih, pa brez Evrope enostavno ne more. Enako jasno velja tudi obratno. Na polotoku Mala Azija so se s profesionalnim nogometom srečali leta 1951, že prej pa so obstajale amaterske ravni tekmovanj.

Čeprav reprezentanca na velikih tekmovanjih še ni segla po naslovih (najvišje na svetovnem prvenstvu tretje mesto leta 2002, najvišje na evropskem prvenstvu četrto mesto 2008), pa so Turki izjemno pomemben nogometni faktor v Uefi, tudi zaradi finančne moči.

Galatasaray je pisal zgodovino leta 2000 z osvojitvijo Pokala Uefa in evropskega superpokala, Carigrad je pet let pozneje gostil finalno tekmo lige prvakov med Liverpoolom in Milanom. Največje turško mesto bi spopad najboljših dveh moštev v Evropi moralo gostiti že lani in letos, a ga je koronavirus v obeh primerih prestavil na Portugalsko. Toda gospodarska moč in vpliv Turčije in njenega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana bosta zagotovo kmalu pripeljala pomembno nogometno tekmo ali turnir na jugovzhod Evrope.

Turški predsednik Recep Erdogan si je tekmo Eura med Turčijo in Walesom ogledal v družbi Aleksandra Čeferina. Foto: Guliverimage

Nadaljujemo na Zakavkazju. Armenija, Gruzija in Azerbajdžan imajo, čeprav zaradi številnih sporov med njimi izgleda drugače, veliko skupnega. Še najbolj jih kljub številnim razlikam povezuje zgodovina, saj so bile vsi trije del Sovjetske zveze, ki je sodelovala na evropskih nogometnih turnirjih. Obenem velja omeniti, da imajo te tri države – predvsem Azerbajdžan – močne ekonomske in vladne povezave z drugimi državami s stare celine, tudi večina prebivalcev se počuti bolj Evropejce kot Azijce.

Gruzija 

Glavno mesto: Tbilisi
Število prebivalcev: 3.989.167
Površina: 69.700 kvadratnih metrov
Lega: zahodni del Zakavkazja, vzhodna obala Črnega morja
Religija: 88% krščanstvo, 11% islam
Datum neodvisnosti: 9. april 1991
Članica Uefe od: 1992
Uvrstitve na EP in SP: še nikoli

Gruzija je po verskem prepričanju večine prebivalcev krščanska, tudi geografsko gledano pa večji del države (odvisno od meje med Evropo in Azijo) leži v Evropi. Po zakonodaji Evropske unije imajo Gruzijci – podobno kot Ukrajinci in Moldavci – pravno možnost, da začnejo pristopne pogovore za vstop v EU. Reprezentanca še nikdar ni zaigrala na velikem tekmovanju, na klubskem področju pa je največji uspeh dosegel Dinamo iz glavnega mesta Tbilisi, ki sej je leta 2005 prebil v skupinski del lige Evropa.

Henrikh Mkhitaryan je najbolj znan armenski nogometaš. Foto: Guliverimage

Armenija 

Glavno mesto: Jerevan
Število prebivalcev: 2.963.243
Površina: 29.743 kvadratnih metrov
Lega: osrednji del Zakavkazja, brez dostopa do Črnega morja ali Kaspijskega jezera
Religija: 99% krščanstvo
Datum neodvisnosti: 23. september 1991
Članica Uefe od: 1992
Uvrstitve na EP in SP: še nikoli

Podobno kot v Gruziji je ogromno prostora za napredek pri vseh faktorjih nogometa in infrastrukture tudi v sosednji Armeniji. Rdeče-rumeni še nikoli niso nastopili na evropskem ali svetovnem prvenstvu, so pa zaradi verskega prepričanja (velika večina ljudi je kristjanov) veliko bližje evropskemu načinu življenja. Da Armenci znajo ustvariti odlične nogometaše, je dokazal Henrikh Mkhitaryan. Nekdanji član Borussie Dortmund, Manchester Uniteda in Arsenala, zdaj pa član italijanske Rome je kapetan izbrane vrste, s prenovljenim stadionom v Jerevanu pa lahko tudi v Armeniji upajo na nogometni preboj na veliko sceno.

Azerbajdžan 

Glavno mesto: Baku
Število prebivalcev: 10.139.177
Površina: 86.600 kvadratnih kilometrov
Lega: vzhod Zakavkazja, vzhodna obala Kaspijskega jezera
Religija: 97% islam, 3% krščanstvo
Datum neodvisnosti:
18. oktober 1991
Član Uefe od: 1994
Uvrstitve na EP in SP: še nikoli

Azerbajdžan se od obeh omenjenih sosed precej razlikuje. Mešanica turškega in arabskega prebivalstva je oblikovala populacijo te države, ki pa zaradi že omenjene zgodovinske povezave s Sovjetsko zvezo ostaja tesno povezana z evropskim nogometom. Azerbajdžanci so zagotovo najbogatejša država tega območja, letošnje gostiteljstvo ene od skupin Eura pa je zagotovo velik korak h končnemu cilju nacionalne zveze – uvrstitvi na svetovno ali evropsko prvenstvo.

Azerbajdžan je gospodarsko in politično močno povezan s Turčijo. Foto: Guliverimage

Pot k temu je močno utrl tudi finale lige Evropa na Olimpijskem stadionu Bakuju leta 2019 med Chelseajem in Arsenalom, ki pa ni ponudil zgolj lepih zgodb. Takratni igralec Arsenala Mkhitaryan namreč zaradi sporov med sosednjima državama iz varnostnih razlogov ni odigral londonskega derbija za evropsko lovoriko. Azerbajdžanu gre sicer za razliko od reprezentančnega nivoja veliko bolje pri klubih, največji uspeh je dosegel Qarabag z uvrstitvijo v skupinski del lige prvakov leta 2017, tudi številni drugi klubi pa so že nastopili v ligi Evropa.

Kazahstan 

Glavno mesto: Nur-Sultan (nekoč Astana)
Število prebivalcev: 18.776.707
Površina: 2.724.900 kvadratnih kilometrov
Lega: osrednja Azija, severovzhodna obala Kaspijskega jezera
Religija: 70% islam, 26% krščanstvo
Datum neodvisnosti: 16. december 1991
Član Uefe od: 2002
Uvrstitve na EP in SP: še nikoli

Zelo podobne argumente, kot smo jih našteli za Armenijo, Gruzijo in Azerbajdžan, bi lahko uporabili tudi pri Kazahstanu. Po nekaterih zemljevidih določeni teritoriji te države ležijo v Evropi, kot nekdanji del Sovjetske zveze pa so bili že prej v stiku z evropskim nogometom. A v državi, ki ji sicer pripisujejo lego v centralni Aziji, so se po osamosvojitvi leta 1992 odločili za drugačno pot.

Pridružili so se Azijski nogometni zvezi (AFC) in v njej vztrajali vse do leta 2001. Reorganizacija nacionalne zveze leta 2000 je imela glavni cilj – Kazahstan pripeljati pod okrilje Uefe. Kazahi so imeli svoje argumente – že omenjena, da del države leži v Evropi ter da so pod SZ že bili v stiku z evropskim nogometom.

Uefa sprva ni bila preveč naklonjena tej ideji, češ da gre za azijsko državo, ki je ”predaleč” od Evrope, da so vezi z državami stare celine slabe, moteč pa je bil tudi dober odnos s Kitajsko, eno glavnih gospodarskih partneric Kazahstana.

Astana je na poti v ligo prvakov leta 2015 izločila Maribor. V drugem krogu kvalifikacij so s skupnim izidom 3:2 (3:1 in 0:1) slavili Kazahi, za katere je takrat igral Slovenec Branko Ilić (na fotografiji skrajno levo). Foto: Rene Gomolj

V Nyonu so želje nato vendarle uslišali, najbolj jih je omehčal argument, da bo za kazahstanske nogometaše in celotni nogomet pod Uefo možnost napredka veliko večja, kot če bi ostali del AFC. Reprezentančni nogomet sicer še čaka na hvalevreden dosežek, med klubi pa je najuspešnejša Astana, ki se je leta 2015 prebila v skupinski del lige prvakov (na tej poti je v drugem krogu kvalifikacij izločila Maribor), dve leti kasneje pa se je kot prva kazahstanska ekipa prebila v izločilne boje evropskih tekmovanj – v ligi Evropa je nastopila v šestnajstini finala.

Izrael 

Glavno mesto: Jeruzalem
Število prebivalcev: 8.655.535
Površina: 22.145 kvadratnih metrov
Lega: vzhodna obala Sredozemskega morja, bližje Afriki kot Evropi
Religija: 74% judovstvo, 18% islam, 2% krščanstvo
Datum neodvisnosti: 14. maj 1948
Član Uefe od: 1994
Uvrstitve na EP in SP: 1x SP (12. mesto 1970) še kot članica AFC, še nikoli na EP

Posebno poglavje zgodbe teh držav pa predstavlja Izrael. Ta nima nobenih geografskih povezav z Evropo, po logiki bi ga lahko uvrstili tudi k Afriki. Izraelci so bili od leta 1956 člani Azijske nogometne zveze (AFC) in v njej nastopali vse do leta 1974.

Kot eni izmed ustanoviteljev so se nato od AFC poslovili zaradi vse večjega števila muslimanskih držav, ki niso hotele tekmovati z Izraelci iz političnih razlogov – Izraela kot države namreč ni priznavalo več kot 15 članic te zveze, vse večjo težavo bi povzročali tudi varnostni pogoji.

Za kvalifikacije za svetovno prvenstvo 1982 se je Izrael za kratek čas že pridružili Uefi, od leta 1985 do leta 1989 pa so Izraelci tekmovali v Oceanski nogometni zvezi (OFC). Spet je sledila menjava, zaradi močnih vezi z nekaterimi zahodnimi državami Evrope se je Izrael spet preselil pod okrilje Uefe, a je polnopravno članstvo prejel šele leta 1994 – torej kar 20 let po tistem, ko je zapustil AFC.

Izraelska reprezentanca je v svoji zgodovini nastopala pod okriljem treh celinskih zvez. Foto: Guliverimage

Nogometaši iz države ob Mediteranu so se na svetovno prvenstvo prebili enkrat – leta 1970 še iz azijskih kvalifikacij. Na evropskem prvenstvu pa v 27 letih članstva v Uefi še niso nastopili. Več veselja so jim prinesla klubska tekmovanja – Maccabi Haifa, Maccabi Tel Aviv (oba po dvakrat) in Hapoel Tel Aviv so skupno petkrat nastopili v skupinskem delu lige prvakov.

Najvišja raven prinaša največ denarja

Ob vsem napisanem za vse države dodajmo še pomembno objektivno dejstvo. V Evropi se, pod okriljem Uefe, igra najboljši nogomet na svetu. Je najbolj tekmovalen in prestižen, to pa prinaša denar, kar je zagotovo tisto, česar si nacionalne nogometne zveze želijo.

V ozadju je z jasno hierarhijo piramide razdeljevanja denarja finančno šibkejšim evropski nogomet tudi pošten. Vse to pa so razlogi, zakaj je zgolj vprašanje časa, kdaj bo Uefa med petinpetdeseterico držav sprejela še kakšno. Upajmo le, da po dobri logiki in da v Nyonu ne bodo sledili poti Evrovizije, ki se ji je pred časom pridružila kar Avstralija …

Komentari

Vaš komentar