Pred dvajsetimi leti je branil barve ljubljanske Olimpije. Iz Tivolija se je prebil vse do lige NBA. In kje je danes nekdanji češki košarkar Jiri Welsch? Do odgovora smo prišli v Berlinu. Iz prve roke.

Poklapani Zoran Dragić: Mati narava ne izbira

Eurobasket 2022

12. Sep 2022 1

Eurobasket 2022

12. Sep 2022 1

Nova skrb za Sekulića: lažja poškodba Luke Dončića

Eurobasket 2022

12. Sep 2022 1

Eurobasket 2022

12. Sep 2022 1

Ob robu evropskega košarkarskega prvenstva smo naleteli na številne (nekdanje) košarkarje, katerih kariera je povezana tudi s slovensko košarko. Eden takšnih je 42-letni Jiri Welsch, ki velja za enega najboljših čeških košarkarjev vseh časov. Igralsko kariero je sklenil pred štirimi leti. Njegov zadnji klub je bil JIP Pardubice. Tudi prvi. Vmes se je dokazoval tudi v ligi NBA, kjer je igral za Golden State, Boston, Cleveland in Milwaukee. Odskočna deska za 201 cm visokega krilnega košarkarja pa je bila ljubljanska Olimpija, za katero je igral v sezonah 2000/01 in 2001/02.

Kje je danes Jiri Welsch?

V Berlin sem pripotoval kot strokovni komentator češke nacionalne televizije. V tem uživam. Tudi sicer komentiram. Evroligo, državno prvenstvo, reprezentančne tekme … Poleg tega sem član vodstva češke košarkarske zveze. Zadolžen sem za mlajše selekcije. Odgovoren sem za celotno piramido, od reprezentance mlajših članov navzdol. Poleg tega pa sem tudi družinski človek.

Potem ste pravi naslov za vprašanje o položaju češke košarke.

Lahko se pohvalimo s kar nekaj odmevnimi rezultati. Članska reprezentanca je bila na zadnjem svetovnem prvenstvu celo šesta, lani pa je zaigrala na olimpijskih igrah v Tokiu. To so vrhunski dosežki, ki kažejo na napredek. Po drugi strani pa dosežki mlajših kategorij niso skladni s tem. To pomeni, da nas lahko skrbi za prihodnost. Delati moramo na tem, da bomo boljši.

Kaj pa klubska scena, ki je temelj košarkarskega razvoja?

Se strinjam. Naša težava je, da imamo pravzaprav le en res kakovosten klub. To je Nymburk. Postal je tradicionalen klub in sinonim za kakovost. A potrebovali bi večjo barvitost.

V tem klubu je še nedolgo nazaj trenersko taktirko vihtel slovenski selektor Aleksander Sekulić. Kakšen je v vaših očeh?

Gospoda Sekulića težko ocenjujem kot trenerja. Sem zunanji opazovalec. Nikoli ni bil moj trener. Toda že zgolj dejstvo, da je vodil Nymburk, pove dovolj o njem. Poleg tega uživa zaupanje Košarkarske zveze Slovenije. Vem namreč, da se vaša članska reprezentanca nahaja na svoje vrhuncu. In on je selektor. To pomeni, da ima kakovost. Posledično mi je žal, da se je poslovil od češke košarke in se preselil v Rusijo.

Češka je bila s Prago tudi eden od gostiteljev tega EuroBasketa. Kakšen je bil navijaški utrip?

Dober. Na srečo je bila v naši skupini tudi Finska, s katero so v Prago pripotovali številni navijači. Tudi tekme domače reprezentance so bile zelo dobro obiskane. Verjamem, da so ljubitelji košarke uživali. Tudi organizacija je bila dobra. Upal sem le na nekoliko boljši rezultatski izkupiček. Vedeti pa morate, da smo imeli kar nekaj zdravstvenih težav. Posledično smo za las ujeli napredovanje in nato naleteli na premočno Grčijo, čeprav smo se ji dobro upirali.

Kaj pa Slovenija?

Odlična reprezentanca, ki je zgrajena okrog Luke Dončića. On je edinstven. Najbolj me navdušuje njegov vpliv na ostale igralce. Z njim so videti boljši.

Spominjamo se vas iz Ljubljane. Kako pomembna je bila Olimpija na vaši igralski poti?

V Ljubljani sem prišel kot skoraj povsem neznani češki mladenič, odšel pa kot uveljavljen košarkar. V dveh letih sem se spremenil v boljšega košarkarja. Izoblikoval sem se tudi kot oseba. Zato lahko rečem, da je bil to prelomni trenutek v mojem življenju. Ko se vračam v Ljubljano, mi je vedno toplo pri srcu.

Dres Olimpije ste nosili v eri Zmaga Sagadina, ki je slovel kot zelo zahteven trener. Mnogi njegovi nekdanji varovanci pravijo, da jih sanjah še vedno preganja njegovo vpitje.

Lagal bi, če bi dejal, da sanjam o Sagadinu. Je bil pa vsekakor pomembna oseba v moje življenju. Nedolgo sva se srečala. Zaigral sem na poslovilni tekmi Sanija Bečirovića. Prijeten pogovor. Lahko pa rečem, da sem ga v tistih letih sovražil. Bil je zelo zahteven. Danes pa sem mu hvaležen. Spremenil me je. Zaradi njega sem boljši košarkar in človek. Kdor preživi Sagadina, je pripravljen na vse v karieri in življenju.

Bi dejali, da se brez Olimpije ne bi prebili do lige NBA?   

To je predpostavka. Ne vem, kako bi se razvila moja kariera brez Olimpije. Ponavljam pa, da je bil odhod v Ljubljano zame prelomna točka.