Anže Kopitar je sinoči v Združenih državah Amerike prejel nagrado Lady Byng Memorial, ki jo združenje novinarjev lige NHL podeljuje igralcu, ki ponazarja športni duh ter gentelmansko vedenje. A 35-letnega Hrušičana na podelitev ni bilo, saj se je že vrnil v Slovenijo in skupaj s Tomažem Razingarjem sodeluje pri osmi izvedbe skupne hokejske akademije. Ob tej priložnosti je na Bledu tradicionalno sklical novinarsko konferenco.
Za najboljšim slovenskim hokejistom je znova zelo uspešna sezona. Anže Kopitar je kot kapetan Los Angeles Kings v svoji 17. sezoni v najmočnejši ligi na svetu odigral 88 tekem, na katerih je dosegel 81 točk (30 golov in 51 podaj), deset več kot lani. S kralji se je prepričljivo, kot peta ekipa zahodne konference, uvrstil v končnico in se tam v ponovitvi lanskega prvega kroga udaril z Edmonton Oilers.
Kanadski naftarji so ekipo iz mesta angelov lani ugnali s 4:3 v zmagah, letos pa so znova končali pot edinega slovenskega hokejista čez lužo. Tokrat so bili uspešni že po šestih tekmah (4:2), a vseeno je ostal grenak občutek, da bi Los Angeles lahko dosegel več. Dobili so prvo tekmo uvodno tekmo na gostovanju, po prvem slavju na domačem ledu pa povedli z 2:1 v seriji. Morda bi se vse skupaj končalo drugače, če bi jim pripadla tudi četrta tekma, na kateri so že v prvi tretjini povedli s 3:0, na koncu pa prednost zapravili in po podaljšku dopustili izenačenje v seriji.
Vrhunci 4. tekme proti Edmontonu:
“S sezono smo lahko zadovoljni, naredili smo korak naprej. Končnica je druga zgodba, saj se nam ni uspelo uvrstiti v drugi krog. Stvari se postavljajo na svoja mesta, kar se tiče igralcev. Izkušnje v končnici so zelo dobrodošle za naše mlade igralce, ki so naredili korak naprej. Kot celota pa moramo v play-offu pa moramo narediti iti še naprej. Če potegnem črto, uspešna sezona. S pogledom naprej smo pa lahko optimistični, kako se stvari trenutno odvijajo,” je povedal na današnji novinarski konferenci.
Po zaključku sezone se je namreč že tradicionalno vrnil v domovino, kjer v začetku poletja skupaj z nekdanjim reprezentančnim soigralcem Tomažem Razingarjem na Bledu organizirata hokejsko akademijo za mlade hokejske navdušence. Na njej letos sodeluje več kot 170 posameznikov, od tega je približno 120 otrok (25 tudi iz ZDA), ostalo pa so hokejski amaterji. Prijetno druženje na ledu, združeno z aktivnostmi poleg ledene ploskve, letos poteka pod budnim očesom 22 trenerjev in eden od njih je tudi Anže.
O čem je Anže Kopitar še govoril na novinarski konferenci:
O zadnji nagradi, ki nagrajuje športni duh in gentelmansko vedenje:
Novico sem tudi jaz izvedel danes zjutraj ob petih, ko sem se zbudil in pogledal na telefon. Imel sem nenormalno veliko SMS sporočil, veliko ljudi mi je čestitalo. Zelo ponosen sem za nagrado. Morda nima toliko odziva kot kakšne druge, a tudi za to sem zelo vesel in ponosen. Dokaz, da gre moja kariera še vedno v pravo smer. Upam, da to ni bila moja zadnja nagrada, predvsem z mislijo na tisto glavno (Stanleyjev pokal, lovorika za zmagovalno ekipo lige NHL, op.p.). Da se bo hokej v Los Angeles še kdaj igral tudi junija.
Podelitev nagrade Lady Byng:
O manj stresni sezoni:
Lanska sezona je bila precej drugačna kot letošnja. Na videz se morda zdi isto, saj smo lani v končnici izpadli po sedmih, letos pa po šestih tekmah. Ampak tista konstanta, ki smo jo imeli, je bila na precej višjem nivoju kot prejšnja leta. Ni bilo veliko stresa, imeli smo le nekaj poškodb. V končnici se ni izteklo, čeprav smo imeli lepšo priložnost za napredovanje. Na četrti tekmi smo ga grdo ‘pihnili’, ko smo imeli lepo prednost po prvi tretjini, pa smo jo zapravili. To so izkušnje in prepreke, prek katerih ekipa mora iti, da lahko naredi korak naprej.
O ekipni postavi in spremembah v peterkah:
Našli smo pare oziroma kombinacije v napadu, ki morda na začetku niso bile v mislih trenerja. A je delovalo. Ko dobiš ali izgubiš igralca ob sebi, traja nekaj časa, da se navadiš. Da ta igralec najde svoj položaj v ekipi. Letos drastičnih sprememb ne bo, kar je lepa popotnica za drugo leto.
O razpletu sezone NHL sezone, končne zmage se je veselil Vegas, za katerega igra kar nekaj nekdanjih igralcev Kings:
Vesel sem bil zanje, za posameznike, saj sem igral z njimi in jih dobro poznam. Mogoče ne najbolj vesel, da je zmagal Vegas. (smeh)
O zmagi Vegasa, ekipi, ki obstaja le šest let in nima tradicije in baze navijačev kot ostala moštva:
Da nima baze navijačev, se ne bi strinjal. Mesto lepo živi za hokej, saj so bili hokejisti prva profesionalna ekipa, ki je prišla tja. Tradicije nimajo, ampak mesto je stopilo zraven. Vsaka ekipa v ligi lahko zmaga in to šteje. Da je liga izenačena in vsaka ekipa lahko zmaga.
O osebnih načrtih za poletje:
Kakšne manjše spremembe, drastičnih ne bo. Program je na mestu, po njem se pripravljam.
O tekmah v Avstraliji, kjer bodo v predsezoni (23. in 24. septembra) Kralji dve tekmi odigrali z Arizono Coyotes:
Zagotovo presenečenje, da se bo to odvijalo v Avstraliji. Sploh ker bomo v Melbournu igrali v Rod Laver Areni na teniških igriščih. Bo zelo zanimivo, obenem pa dober ‘team-building’ in trening kamp za moštvo. Ne bom rekel, da se rabimo povezati, saj smo že povezani. Ampak s kakšnim novim igralcem pa bo dobrodošlo – da naredimo pravo kemijo.
O tekmah Los Angelesa v Evropi:
Bilo je govora, da bi igrali tekmo ali dve v Pragi. Ampak to zahteva veliko logistike. Mi iz zahoda imamo veliko daljša potovanja kot tiste z vzhoda ZDA. Na žalost ni šlo. Tudi sam bi raje igral bližje doma. Ampak vem, da bo tudi Avstralija zelo lepa izkušnja.
O hokejski akademiji – mu predstavlja sprostitev ali dolžnost:
Oboje. Zelo rad pridem sem in vidim nasmejane otroke, ki se zabavajo na ledu in izven njega, v vseh aktivnostih, ki jih pripravimo zanje. Okoli vsake skupine je energija, ki si jo otroci sami ustvarijo. Nekaj posebnega je videti, kako lahko že najmlajši ustvarijo kemijo znotraj garderobe. To ti lahko pride prav, ko se preseliš v člansko ekipo in garderobo. Počutim se odgovornega. Starši pripeljejo otroke sem, ne bi bil pravi občutek, da bi dal samo ime, mene pa ne bi bilo. Mogoče tri ure in pol ni ravno najbolje biti na ledu, ampak njim moja prisotnost veliko pomeni, tudi mene pa to žene naprej.
O trenutnem zdravstvenem stanju, glavnem razlogu, da ni igral za reprezentanco na majskem SP:
Zdravje je kar stoodstotno. Manjše poškodbe so sanirane, se pa kar nabere v osmih ali devetih mesecih, kot je dolga sezona. Pri 35 letih je malce drugače kot 25 letih. Tudi čas prvenstva zame ni bil ravno najboljši. Od moje zadnje tekme do prve tekme prvenstva je minilo dvajset dni. Zelo pomembnih, da sem se spočil in vse te poškodbe rehabilitiral. Da sem zdaj v položaju, da se lahko v miru pripravim na novo sezono.
O spremljanju svetovnega prvenstva:
Nekaj sem tudi gledal. Fantje so odigrali zelo dobro. Ampak ni se izteklo. Mogoče malo smole, premalo sreče, nekajkrat se tudi plošček ni odbil, kot bi se lahko. Da bi dali kakšen gol več ali dobili kakšnega manj. Odigrali so zelo borbeno, to ni bil nikoli problem. Zmanjkalo je športne sreče. Na žalost nič osvojenih točk, ampak kar se tiče igre, ena boljših. Na žalost ta ne šteje, ampak štejejo goli in točke. Žal smo znova izpadli v skupino B.
O tem, ali bi lahko bilo drugače, če bi bil v ekipi tudi on:
Mogoče. Ampak bil sem že prej na SP, pa smo vseeno izpadli. Mogoče bi bila pa igra z mano slabša. Nekaj par let nazaj so bili Finci brez igralcev iz lige NHL, pa so bili svetovni prvaki. Včasih ko pridejo te igralci, morda ostali malo zaspijo ali okamenijo. Morda niti ni to razlog, ampak včasih igra ne steče. Lahko vidimo Švicarje letos, v rednem delu so bili suvereni, nato pa so dodali dva igralca iz lige NHL in izpadli. Mogoče bi bila razlika, če bi bil zraven, ni pa nujno.
O tem, ali bo še kdaj igral za reprezentanco, če bodo klubske obveznosti to dopuščale:
Mislim, da zgodba še ni končana.
O nadaljevanju v Los Angelesu, kjer ima še enoletno pogodbo:
Večkrat sem že povedal, da upam oziroma si želim, da bi bil Los Angeles moj edini klub v karieri v ZDA. Na daljši rok še nisem razmišljal. Pogodbo imam še za eno leto, kako se bo vse skupaj odvijalo, bomo pa videli.
O tem, če se kdaj ozre na izjemne številke, ki jih je dosegel v dresu Kraljev:
Niti ne. Dve številki, ki sta izstopali, sta 1000. tekma in 1000. točka. Ampak tudi to je trajalo, da sem se zavedal; šele po koncu sezone. Da je to lep dosežek. Za oba sem imel ceremonijo pred tekmo. Vse ostalo pa bo verjetno padlo v glavo, ko bo kariere konec.
O tem, kdaj se vrne v ZDA:
Nekje v sredini avgusta, odvisno, kdaj se začne šola v ZDA. Zdaj jo obiskujeta že oba otroka.
O tem, ali bo čas tudi za dopust:
Nekaj bomo šli, ja. Tudi na Hrvaško za en teden po akademiji. Potem pa priprave do konca sezone.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!