Da je Beljak hokejsko mesto, ugotoviš šele v dvorani

Hokej 10. Mar 202218:30 1 komentar
Foto: Uroš Skaza

V zgodovini avstrijskega državnega prvenstva je s kar 32 naslovi prvaka daleč najuspešnejši hokejski klub celovški KAC. Kljub temu pa pomembno vlogo v najhitrejšem moštvenem športu v Avstriji igra tudi njegov koroški sosed – beljaški VSV. Ta je v četrtfinalu lige ICE tekmec ljubljanske Olimpije. Nas pa je zanimalo, na kakšen način mesto diha s klubom s skoraj 100-letno tradicijo.

Villacher Sportverein (VSV, beljaški športni klub) bo prihodnje leto praznoval stoto obletnico. V tem času pa je klub iz sedmega največjega avstrijskega mesta (največjega, ki ni tudi prestolnica zvezne dežele, v kateri se nahaja) osvojil šest naslovov avstrijskega prvaka.

Zadnji naslov ima daljšo brado kot prvi slovenski nastop

Daleč najuspešnejši so bili Die Adler (Orli, uradni logo kluba) v 90. letih prejšnjega stoletja, ko so slavili kar trikrat (1992, 1993, 1999). Prej in kasneje jim je to skupaj uspelo prav tako trikrat, nazadnje so bili pri severnih sosedih najboljši leta 2006. To je tudi edino končno zmagoslavje Beljačanov v ligi ICE oziroma nekdanji ligi EBEL, ki je nastala leta 2003, tuji klubi pa so se ji prvič pridružili v sezoni 2006/07. Ledino so orale Jesenice.

Vse od velikega slavja so se modro-beli do finalne stopničke prebili le še enkrat, leto kasneje je bil za svoj prvi naslov na avstrijskih tleh boljši Salzburg (4:1). Pot Beljaka se je pozneje vselej končala najkasneje v polfinalu, bila pa so tudi leta, ko se ni uvrstil niti v končnico.

Foto: Uroš Skaza

Za “karavanški derbi” zaenkrat malo zanimanja

A odličen zaključek rednega dela letošnje sezone (12 zmag na 13 tekmah) je navijače navdal z upanjem in optimizmom. VSV si je z drugim mestom na lestvici zagotovil nastop v ligi prvakov v prihodnji sezoni, številni pa sanjajo o ponovitvi uspeha izpred 16 let. Toda evforije pred prvo tekmo končnice, kjer se v četrtfinalu merijo z ljubljansko Olimpijo, ni bilo začutiti.

Ob našem obisku koroškega mesta ob Dravi je bilo malo navijaškega utripa pred tekmo mogoče začutiti le v okolici dvorane. Povsem drugače pa je bilo v središču mesta, ki je, kljub sredinemu popoldnevu, pusto samevalo. Ne zgolj iz hokejskega vidika, temveč nasploh. Na ulicah je bilo malo ljudi, o prihajajočem hokejskem dogodku pa ne duha ne sluha. Nobenih oglasov, napisov ali pozivov k ogledu tekme v dvorani Stadthalle.

Posebna grafična podoba za tekme četrtfinala. Foto: Uroš Skaza
Foto: Uroš Skaza
Foto: Uroš Skaza
Foto: Uroš Skaza
Foto: Uroš Skaza
Drava. Foto: Uroš Skaza

Presenečenje: mask ni več

Mestna hala, če prevedemo, je od središča Beljaka oddaljena približno 15 minut hoje, navzven pa je videti kot stara telovadnica. A v notranjosti je oblikovana v pravem avstrijskem stilu, kjer ne manjka lesenih elementov. Približno dve uri pred tekmo, ob našem prihodu, so tudi prostori ob glavnih vhodih bolj kot ne prazni. Pestro je le v navijaški trgovini, kjer ob prijazni pomoči tam zaposlene prevzamemo akreditacije.

Popelje nas v notranjost arene, tik ob ledeno ploskev in nam razloži, da s preprosto zapestnico lahko kot akreditirani posameznik dostopamo praktično do vseh mest v dvorani, razen do garderob. Ko s fotografom v notranjosti pridno nosiva maske, kot smo se priučili v Sloveniji, naju eden od Avstrijcev opomni, da te pri njih niso več obvezne. Da, v Avstriji, kjer je še pred kratkim veljalo, da je kirurška maska premalo, da je za vstop v javne prostore obvezna maska tipa FFP2.

Dvorana Stadthalle. Foto: Uroš Skaza
Dvorana Stadthalle. Foto: Uroš Skaza
Foto: Uroš Skaza
Dvorana Stadthalle med ogrevanjem. Foto: Uroš Skaza
Navijaška trgovina VSV-ja. Foto: Uroš Skaza
Navijaška trgovina VSV-ja. Foto: Uroš Skaza
Navijaška trgovina VSV-ja. Foto: Uroš Skaza
Eden glavnih obrazov Beljaka je nekdanji član Olimpije John Hughes. Foto: Uroš Skaza
Navijaška trgovina VSV-ja. Foto: Uroš Skaza

Navijači se zavedajo, da bo tesno

Presenečena, a obenem razočarana, da je pivo na tribuni, kjer smo nastanjeni tudi novinarji, na razpolago le ob imetju posebne navijaške kartice, se odpraviva iz dvorane. Pomešava se med redke navijače, prvi se zbirajo tisti najglasnejši, pri vhodu za stojišča. Prvi pred diktafon in fotoaparat stopi Fabian.

Navijač Fabian. Foto: Uroš Skaza

“Serija bo zelo težka in fizična. Pričakujem zelo izenačene tekme. Ampak s tesno razliko bo napredoval Beljak. Mislim, da je bila naša prva izbira Znojmo, a ga je izbral že Salzburg. V rednem delu je vsaka ekipa zmagala po dvakrat, zato mislim, da je to perfektna izbira od preostalih možnih tekmecev. V zadnjih mesecih je bilo zaradi vseh omejitev zelo težko. Res smo veseli, da se končno lahko vrnemo na tribune s stojišči, saj to ustvarja posebno vzdušje v dvorani,” nam pove zagrizeni privrženec, ki ima na sebi šal, dres in kapico v modro-belih barvah.

Prva pokoronska končnica

Precej več težav pa angleški jezik predstavlja Luki. Po neuspelem poskusu mu rečemo, naj svojo napoved pove kar v nemščini. “Serija bo težka tako za Olimpijo kot za Beljak. Verjetno bo zelo izenačeno, a verjamem, da bo Beljak na koncu napredoval. Tesno, ampak bo. V seriji bo 4:3 za nas. Z izbiro tekmeca sem zadovoljen, bolje Olimpija kot Pustertal ali KAC,” zaključi.

Navijač Luka. Foto: Uroš Skaza

Z njegovo oceno se strinja tudi Alexander, ki si je sinočnjo tekmo ogledal v družbi svojega dekleta. “Raje Laibach (Ljubljana, op. p.) kot Pustertal. VSV bo v seriji zmagal s 4:2. Zelo sem vesel, da je omejitev s korono konec. Bilo je zelo težko spremljati tekmo z masko na obrazu. Skoraj dve leti ni bilo dovoljeno stati na tribunah, zdaj pa se to vrača. Super,” nam pove visokorasli mladenič.

Lahko Olimpija jutri še pokvari nedeljsko vzdušje?

Pove nam še, da je privrženec orlov že vse od mladih nog: “Moj stric je bil trener mlajših selekcij. Prvič sem bil tukaj, ko sem bil star šest let. Vse od takrat sem velik navijač. Pridem na skoraj vsako domačo tekmo. S prijatelji smo se pogovarjali tudi, da bi šli na kakšno tekmo v Ljubljano, a se še nismo odločili. Bomo videli.”

Navijač Alexander. Foto: Uroš Skaza

Hokej je v Beljaku, ki je z dobrih 63 tisoč prebivalci skoraj petkrat manjši kot Ljubljana, šport številka ena. A tega včeraj ni bilo občutiti. V dvorani, ki sprejme približno 4500 ljudi (od tega je dobrih 2000 sedišč) je bilo nekaj prostih sedežev, vzdušje pa je bilo kljub temu odlično. K temu je pripomoglo tudi dobrih 50 ljubljanskih navijačev, v nedeljo pa naj bi jih bilo še več.

K odličnemu vzdušju so pripomogli tudi ljubljanski navijači, ki so imeli razlog za slavje. Foto: Uroš Skaza

Če bo Olimpija Beljak jutri v Tivoliju ugnala še drugič, privrženci zmajev prave izbire ali se odpraviti na gostovanje, ki je od Ljubljane oddaljeno le dobro uro vožnje, ne bodo imeli. Vzdušje v središču Villacha (besedo, ki smo se je ob našem obisku več kot naposlušali), pa bo še bolj klavrno.

Prvo tekmo četrtfinala sta si v Beljaku ogledala Sportklubova fotograf Uroš Skaza in novinar Timotej Rupar.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje