Dvoje olimpijske igre, devet nastopov na svetovnih prvenstvih elite ter sedem zmag na prvenstvih drugorazredne skupine svetovnega hokeja. Vse to je izkupiček, ki ga je slovenska hokejska reprezentanca zbrala od svoje ustanovitve leta 1992. A začetki hokeja na slovenskih tleh segajo mnogo dlje v zgodovino, te dni od prve tekme pri nas mineva že devetdeset let.

Devet legend začelo odštevanje do domačega prvenstva

Hokej

18. Feb 2022 0

Hokej

18. Feb 2022 0

“Idealno bi bilo, da bi vsi igrali do 5. aprila”

Hokej

21. Feb 2022 0

Hokej

21. Feb 2022 0

Pisal se je 21. februar 1932, ko je začetnica hokeja na slovenskih tleh, ljubljanska Ilirija, odigrala prvo tekmovalno tekmo. Njen nasprotnik je bil celovški KAC, ki je najhitrejši moštveni šport na svetu takrat gojil že dobro desetletje. V Kamniku se je na premieri “hockeyja na ledu” v Ljubljani, Sloveniji in Jugoslaviji po poročanju takratnih časopisov Jutro in Slovenec zbralo 1000 oziroma 2000 gledalcev. Ti so videli visok poraz predhodnice današnje Olimpije, Avstrijci so slavili s kar 12:1. Z osmimi goli je blestel Egger.

Več o tej tekmi in začetkih hokeja pri nas si lahko preberete v delu profesorja dr. Tomaža Pavlina z naslovom: Začetki in “premiera hockeya na ledu” v Ljubljani.

Od igranja v skupini C kot Jugoslavija do elite kot Slovenija

Posebno obletnico so prejšnji teden z zmago prav nad KAC-om obeležili pri Olimpiji, nanjo so se s posebnim dogodkom spomnili tudi pri Hokejski zvezi Slovenije. Dejstvo je, da je hokej od svojih začetkov na slovenskih tleh doživel tektonske premike in meteorski vzpon.

Od časov po drugi svetovni vojni, ko je jugoslovanska reprezentanca z večino slovenskih igralcev nastopala v skupinah C in B svetovnega hokeja pa vse do ustanovitve lastne krovne organizacije po osamosvojitvi. Vrh reprezentančnega hokeja smo prvič doživeli leta 2001, ko so si risi prvič zagotovili pot med elito. Na zadnji tekmi so v Tivoliju s kar 16:0 premagali Estonijo in dobili vstopnico za nastopanje med najboljšimi reprezentancami sveta.

Cilj in želja: po letu 2017 spet med najboljše

Razkorak je bil velik, naslednje leto na Švedskem pa je kljub predtekmovalnemu delu brez osvojen točke nato v skupini za obstanek trikrat zmagala in obstala med elito. To ji je vse do danes nato uspelo le še enkrat, na prvenstvu v sosednji Avstriji leta 2005.

Vse od takrat so se slovenski večkrat selili gor in dol, kar je bila nekakšna realnost našega hokeja. Nazadnje so med elito igrali leta 2017 v Parizu, vse od takrat se jim tja ni uspelo vrniti. To niz bodo skušali prekiniti na tivolskem ledu, ko se bodo domači publiki po dveletni odpovedi znova predstavili na svetovnem prvenstvu skupine I, divizije I.

Spored tekem slovenske reprezentance na domačem SP:

ponedeljek, 2. maj, 20.00: Slovenija – Francija

sreda, 4. maj, 18.00: Avstrija – Slovenija

četrtek, 5. maj, 20.00: Romunija – Slovenija

sobota, 7. maj, 16.30: Slovenija – Madžarska

nedelja, 8. maj, 20.00: Južna Koreja – Slovenija

Drugi vrh pa so risi spisali v letih 2014 in 2018, ko so se dvakrat zapored uvrstili na olimpijske igre. V družbi velesil so v Sočiju osvojili sedmo, v Pjongčangu pa deveto mesto. V Pekingu 2022 jih ni bilo zraven, pot za Kitajsko so avgusta s porazoma proti Norveški in Danski zapravili v Oslu.

Kdo bi vedel bolje kot dva nekdanja kapetana

Kako je hokej od svojih začetkov pri nas napredoval, kakšna je trenutna realnost in kaj lahko od risov pričakujemo na domačem prvenstvu, smo se ob posebnem dogodku pogovarjali z nekdanjima kapetanoma.

Težav s sestavo ekipe ni več

Jeseničan Viktor Ravnik je lani oktobra praznoval 80. rojstni dan, celotno kariero pa je igral za klub z Gorenjske. Z njim je 14-krat osvojil naslov jugoslovanskega prvaka, v majici nekdanje domovine pa je nastopil na treh olimpijskih igrah (1964, 1968, 1972). Na zadnjih v Saporu je bil celo jugoslovanski zastavonoša na otvoritveni slovesnosti.

“Zdi se mi, da je mladih igralcev dovolj. Reprezentanco brez težav sestavimo, ostanejo še rezerve. V naših časih je bilo drugače. V nekdanji skupni držav nas je bilo v reprezentanci največ Jeseničanov. Še kakšen bi po kakovosti moral biti zraven, pa je zaradi pravila bratstva in edinstva odpadel. Ampak zdaj so drugi časi,” se član Slovenskega hokejskega hrama slavnih spominja svojih igralskih časov.

Dati maksimum, nato bomo videli

Nekdanji odlični napadalec opaža, da danes hokejisti niso več tako vrhunsko pripravljeni kot nekoč: “Sam sem igral po dve tretjini z le minuto presledka. Danes pa imajo moštva pet napadov, pa nekateri v visokem ritmu komaj zdržijo po 20 minut. Očitni nimajo prave kondicije, vsaj moj občutek je tak.”

Ravnik računa, da se bodo risi maja vrnili med elito. “Imeli bodo prednost domačega igrišča, a bodo morali igrati dober hokej. Ne bo šlo drugače. Treba bo dati vse od sebe. Igrati doma prinaša veliko prednosti. Če se vse poklopi, bodo uspešni. Stopiti morajo skupaj in nastopiti najbolje, kar znajo. Če bo to dovolj, pa je odvisno od tekmecev. Če bodo boljši, bodo pač boljši,” je še dejal nekdanji kapetan Jugoslavije, za katero je zbral 141 nastopov.

Zraven ob prvem vrhuncu

Precej mlajši pa je 47-letni Robert Ciglenečki. Nekdanji hokejski branilec, ki je večino kariere preživel pri Olimpiji, nastopal pa je še za Medveščak, Cortino in Maribor, je bil zraven tudi pri prvi uvrstitvi med elito leta 2001.

Tudi on je od leta 2012 član Slovenskega hokejskega hrama slavnih. Veseli ga, da so se spet srečali z nekdanjimi soigralci in predhodniki: “Sploh po tem koronavirusu, ko je bilo druženja veliko manj. Videli pa smo še kapetane iz začetkov hokeja v Sloveniji. Fasciniran sem, kako dobro izgledajo tisti prvi, upam da bomo njihovi nasledniki tako bistri dočakali taka leta. Da se bomo še družili. Je pa to super popotnica, da se več govori in piše o hokeju, sploh po tako dolgem premoru brez svetovnih prvenstev zaradi znanih razlogov. Fantje dobro igrajo, upam, da bo Tivoli in poln in se Slovenija uvrsti nazaj tja, kamor sodi.”

Glede na pogoje smo res izjemni

Ciglenečki je za Slovenijo zbral 154 nastopov. Vprašali smo ga, kje je slovenski hokej trenutno? “Smo blizu elite. Imamo veliko igralcev v tujini. Razvoj hokeja je dovolj dober, da že mladi fantje odhajajo iz Slovenije igrat močne lige. To se pozna. Medtem ko smo moja generacija in starejši večinoma igrali v domačih klubih in smo se kljub temu uspeli uvrstiti v elito, je zdaj drugače. A te fantje zdaj to negujejo. Jasno pa je, da so na tej poti prisotni vzponi in padci. Sploh ker se moramo zavedati, da smo zelo majhen narod, imamo zelo malo drsališč.”

“Cigla”, kakršen vzdevek se ga je prijel v igralskih časih, opozarja: “Pogoji so slabi, država športu, ne samo hokeju, nikakor ne stoji ob strani. Zraven je le ob uspehih, kar je zelo žalostno. Ampak z razvojem hokeja ves čas rastemo, če bi imeli še boljše pogoje, pa bi bili stalni člani med elito.”

Denar je sveta vladar

Upanje vidi v vrnitvi Olimpije v ligo ICE – nekdanjo ligo EBEL: “V svetu je vse pogojeno s financami. Olimpija je spet v najmočnejši ligi v regiji, ampak če želiš konkurirati v nekem širšem tekmovanju moraš imeti močno finančno zaledje. To pa je pri nas vedno vprašljivo, sploh na dolgi rok. Pri tem Slovenija ni izjema, podobno se dogaja tudi v Italiji. Glede tega so Avstrijci veliko bolje situirani.”

Nastopanje med najboljšimi po njegovem mnenju ne pomeni le višje ravni za trenutne hokejiste, dobro je tudi za njihove naslednike. “To je spodbuda za mlade, ki tako dobivajo nove vzornike, obenem pa dobivajo potrdilo, da je možno igrati na najvišjem nivoju in nato nastopati v tujini. Vrh tega pa je reprezentanca, kjer nato igraš z vzorniki iz najboljših lig, celo iz NHL-a. To je vodilo, ki otroke privablja v ta šport,” še pravi nekdanji stalni član slovenske reprezentance, s katero je nastopil na enajstih svetovnih prvenstvih (štirikrat med elito).

Za konec enajstkratni državni prvak z Ljubljančani predstavi še zanimivo osebno mnenje: “Hokej v Evropi je morda malce izgubil na veljavi, saj ni več tako trd šport in moška igra kot včasih. Vsaj zame osebno je to en minus. Lahko bi si dovolili malce več, to je kontaktna igra, strašnih poškodb pa ni bilo veliko.”