Nejc Stojan je le eden izmed številnih hokejistov, ki so v zadnjih dveh letih v želji po igranju na višji ravni dres Jesenic zamenjali za dres Olimpije. S 23-letnikom, ki je svojo športno pot začel na Bledu, potem pa vse do letošnjega poletja drsal v rdečih barvah, smo se pogovarjali po petkovem porazu proti Dunaju.
Petkova tekma Olimpije v ligi ICE se ni izšla po željah domačih navijačev. Ljubljančani so se sicer dobro pobrali po polomu proti Pustertalu minulo nedeljo (0:7) in bili v igri boljši od Dunaja, a so Avstrijci kaznovali vse napake zmajev in Tivoli zapustili zmagoslavno (4:3).
Po petem porazu v tej sezoni razširjenega avstrijskega prvenstva smo se pogovarjali z branilcem Olimpije Nejcem Stojanom in se ozrli na prva dva tekmovalna meseca v zmajevem gnezdu. Stojan je namreč pod Rožnik prišel pred začetkom letošnje sezone, prej je bil član večnih rivalov z Jesenic.
“Na žalost se ni izšlo, v drugi tretjini smo naredili preveč napak. Dunaj ima takšne igralce, ki jim ne rabiš veliko dati, da zagrabijo priložnost in zadenejo. Poraz nas je potolkel,” je bil v komentarju obračuna kratek 23-letnik.
Take priložnosti nima vsak
Bolj pa se je razgovoril, ko smo ga vprašali, kako se je po selitvi znašel v zeleno-belem dresu. Iz alpske lige na Jesenicah je v Ljubljani stopil stopničko višje: “Največja razlika je v hitrosti drsanja in hitrosti odločitev. V ligi ICE nimaš toliko časa kot v alpski ligi, da bi razmišljal, kaj storiti. Imaš par sekund, v katerih moraš narediti želeno. Drugačna je tudi individualna kakovost, tukaj nastopajo igralci, ki znajo sami odločati tekme, v nujnem trenutku doseči gol.”
Če je bilo prav igranje v najmočnejšem tekmovanju v regiji glavni razlog za selitev v prestolnico, pa se je nepričakovano ponudila še priložnost za igranje v ligi prvakov. To izkušnjo naš sogovornik opisuje kot neverjetno: “V tem tekmovanju ne more igrati vsak, niti nima vsak te priložnosti. Tega ne bom nikoli pozabil. Poskušali smo dobiti vsaj kakšno točko, a se nam žal ni izšlo. Bili smo blizu, toda žal. Za igralce so to pomembne izkušnje, da sploh vidiš, kakšen je hokej v teh največjih klubih in ligah.”
Verjeti vase
V zmajevem gnezdu tako kot prej v Zgornjesavski dolini Stojan trenira pod navodili Mitje Šivica. Je pristop glavnega stratega zdaj kaj drugačen, kot je bil pri večnih rivalih?
“V Ljubljani delamo veliko več na fizični pripravljenosti. Zelo sem zadovoljen v Tivoliju in z Mitjo kot trenerjem, vem, da delamo dobro. Verjeti moramo sami vase in priti vsak dan na trening z željo, da bomo napredovali. Ob tem pa ne smemo pozabiti na samozavest.”
Nejc Stojan je v tej sezoni za Olimpijo odigral 19 tekem, od tega 11 v ligi ICE, šest v ligi prvakov in dve v slovenskem pokalu. V statistiko se z golom ali podajo še ni vpisal, nova priložnost pa se mu ponuja že danes, ko zmaji gostujejo pri Pustertalu. Več o tem tukaj.
Mladi obetajo
Po sedmih sezonah v dresu železarjev (vmes se je preizkusil pri švedski Spangi) je torej rdeči dres zamenjal za zelenega. Kljub temu še vedno ves čas spremlja rezultate nekdanjega moštva, če ima le čas, pa si njihove domače tekma ogleda po televiziji.
“Najbolj so me zbadali doma. Sploh stari starši, ki so zvesti navijači Jesenic, še stara šola navijanja. Doma je bilo največ tega hecanja,” pa Stojan v smehu razloži, kakšni so bili odzivi, ko je postalo uradno, da bo menjal klub.
Tako kot večina slovenskih hokejskih poznavalcev si tudi mladi Gorenjec želi, da bi se tudi Jesenice kmalu vrnile v ligo ICE (nekdanjo ligo EBEL). Z mnenjem nekaterih strokovnjakov, da je slovenski bazen igralcev za dva kluba na takšnem nivoju premajhen, se delno strinja, a obenem dodaja: “V ozadju prihaja veliko mladih in perspektivnih igralcev. Dajmo času čas. Super bi bilo, če bi oba kluba igrala v ligi ICE.”
Lov na Rigo začenja v Budimpešti
Posebno čast za vsakega hokejista pomeni nastopanje za reprezentanco. Nič drugače ni v primeru Stojana, ki je do zdaj za izbrano vrsto zbral deset nastopov. Na majskem svetovnem prvenstvu divizije I v Tivoliju ga ni bilo zraven, je pa dobil vabilo za novembrski prijateljski turnir v Budimpešti. Tam bo skušal selektorja Matjaža Kopitarja prepričati, da mu ponudi priložnost na svetovnem prvenstvu elite maja prihodnje leto v Rigi.
“To je dodatna motivacija, da še bolj trdo in več delam. Ne smem se ozirati le na to, ampak moram iti iz dneva v dan. Najprej me tekme čakajo še v Olimpiji, ko pride čas za reprezentanco, pa se bom osredotočil nanjo in dal vse od sebe,” se reprezentančnega premora veseli postavni branilec, ki na dresu pri Olimpiji nosi številko 46.
Risi se bodo zbrali v ponedeljek, 7. novembra, po treh dneh priprav na Bledu pa jih od 10. do 13. novembra v madžarski prestolnici čakajo tekme z Italijo, Ukrajino ter Madžarsko/Japonsko/Francijo, odvisno od rezultatov prvih tekem.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!