Predsednik hokejskega kluba Olimpija in njen zdaj že nekdanji član Aleš Mušič sta na novinarski konferenci predstavila načrte za Mušičevo slovo od profesionalnega hokeja. Ta bo v nedeljo, 2. oktobra, ob 17. uri v ljubljanskem Tivoliju pred tekmo z madžarskim Fehervarjem. Pol ure pred dvobojem bo pod Rožnikom potekala posebna slovesnost, na kateri se bo dres legendarnega kapetana s številko 16 pod stropom dvorane pridružil dresu Tomaža Vnuka.
Legenda slovenskega hokeja, predvsem pa ljubljanske Olimpije, za katero je z enoletno prekinitvijo nastopal vse od leta 2000 naprej, Aleš Mušič, končuje profesionalno kariero. Po koncu lanske sezone je bil 40-letnik pripravljen nastopati še eno leto, o tem se je ustno tudi dogovoril s trenerjem zmajev Mitjo Šivicem, ki pa ga poleti v moštvo za novo sezono ni vključil.
Prav zato se je zgodba med državnimi prvaki in ljubljencev njihovih navijačev poleti zapletla. A Aleš Mušič in predsednik Olimpije Miha Butara sta se usedla za skupno mizo.
“S Šivicem se nisva pogovarjala. Klical me je direktor Anže Ulčar, s katerim sva imela dolg in super pogovor. Trikrat sva se dobila z Miho. S strani trenerja Šivica pa ni bilo nobenega kontakta. Po tistem, ko sem izvedel, da najin dogovor ne velja, ni bilo nobenega sporočila, klica ali opravičila,” je dejal zdaj že nekdanji hokejist.
“Za tisto, kar je bilo s strani kluba in oseb iz kluba narobe narejeno, sem se mu tudi opravičil. Dobila sva se trikrat, Aleš je opravičilo sprejel. Nikomur od naju ni vseeno za ljubljanski hokej,” je o tej temi dejal Butara, že predtem pa poudaril, da se od aktivnega igranja hokeja poslavlja velik igralec. Podpredsednik Hokejske zveze Slovenije je sicer že po koncu konference novinarjem razkril, da se je tudi z Mušičem želel sestati tudi Šivic, a je to možnost legendarni ljubljanski napadalec zavrnil.
Ob slovesnosti še dobrodelni naboj
“V klubu se zavedamo, kaj je Aleš Mušič naredil za ljubljanski in slovenski hokej in da je njegova legenda. Hvaležni smo mu za vse, kar smo skupaj dosegli. Na upravnem odboru kluba smo odločali o predlogu, da se Aleševa številka 16 upokoji. Predlog je bil sprejet, tako da bo dres Tomaža Vnuka s številko 24 pod stropom Tivolija dobil družbo. To slovesnost bomo izpeljali pol ure pred tekmo s Fehervarjem drugega oktobra, vse skupaj se bo torej začelo ob 17. uri,” je razkril vodilni mož zmajev.
Tekma prihodnjo nedeljo bo imela tudi dobrodelno noto. Vodstvo kluba bo ceno vstopnic znižalo za polovico, nato pa od vsake prodane 2,5 evra namenilo mladim hokejistom Olimpije iz socialno ogroženih okolij. V isti akciji bo denar zbiral tudi Mušič, ki je ob slovesu pripravil posebno serijo 40 dresov, od katerih jih je deset namenjenih donaciji, 30 pa prodaji.
Kot hokejski romantik na Jesenice ni želel
Dolgoletni kapetan zeleno-belih se bo od Olimpije torej poslovil pred tekmo s Fehervarjem, za katerega je igral v sezoni 2017/18, to pa je bilo tudi edino leto, ko ni bil član ljubljanskega moštva. “Tam mi je bilo zelo lepo, super so poskrbeli zame. Ko pogledam nazaj, bi bilo zanimivo videti organizacijo večjih klubov, a prave ponudbe ni bilo. Zdelo pa se mi je nesmiselno, da grem igrati drugam kot v Sloveniji, samo zato, da bom lahko rekel, da sem nastopal v tujini,” je dejal Mušič.
In razkril, da so ga nekajkrat (tudi letos poleti) kontaktirali tudi z Jesenic, “a prave želje, da bi kdaj oblekel rdeči dres, nisem imel nikoli”.
Odgovornost in čast
Poudaril je, da mu je kapetanska vloga na ramena naložila veliko odgovornosti, a je v njej vseeno užival. Kot veliko čast pa dojema dejstvo, da bo njegov dres s številko 16 izobešen pod stropom dvorane v Tivoliju, kjer je zaenkrat le dres Tomaža Vnuka s številko 24.
“Moje mnenje je, da si je to zaslužil še kdo drug pred mano. Mogoče se bo to v prihodnosti še zgodilo, saj je pri Olimpiji igralo ogromno odličnih hokejistov. To je dokaz, da si nekaj v življenju počel pravilno in veliko dal športu.”
O olimpijskih igrah sanjal kot otrok
V karieri je zbral več kot 500 nastopov v ligi ICE (prej EBEL), in več kot stokrat oblekel reprezentančni dres. Vrhunec je predstavljalo 11 naslovov državnega prvaka, v reprezentanci pa dvakratna uvrstitev na olimpijske igre, o čemer je sanjal še kot majhen fantič. V dolgi karieri je igral s številnimi vrhunskimi hokejisti, izpostavil pa je Todda Elika, Johna Hughesa, Igorja Beribaka, Tomaža Vnuka, Iva Jana, Dejana Kontreca, Nika Zupančiča …
Med trenerji pa se je največ naučil od Hannuja Järvenpääja, Mika Posme, Raima Summanen in v reprezentanci od Matjaža Kopitarja ter Matjaža Seklja.
Avgustovskih treningov ne bo pogrešal nikoli
Zdaj si bo od hokeja vzel eno leto povsem prosto. Posvetil se bo družini, saj je letos lahko užival v prvem prostem poletju po dolgem času, ko ni rabil razmišljati o treningih, teku in fitnesu. V trenerskem delu se trenutno ne vidi, saj mu časovno (delovni popoldnevi) ne ustreza, ga pa zanimajo druge zadeve.
“Nekaj stvari sem že med kariero počasi razvijal, zdaj bom temu lahko posvetil več časa. Ukvarjam se s financami in investicijami, upam, da bom lahko preživel,” je dodal Mušič in poudaril, da trenutno hokeja nič ne pogreša.
“Pogrešal pa bom velike tekme, ko prideš iz garderobe v polno dvorano in komaj čakaš, da se tekma začne.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!