V dneh, ko se pozornost slovenskih ljubiteljev hokeja usmerja v Bolzano, kjer bo članska reprezentanca v naslednjem tednu lovila vrnitev med elito, vam predstavljamo zgodbo Tarika Ćatovića. 29-letnega Bosanca, ki svojo poklicno pot po novem ustvarja v Sloveniji, obenem pa je tudi standardni član članske izbrane vrste BiH.
Letošnji 29. februar, tisti dan, ki ga zaradi prestopnega leta doživimo le na vsake štiri leta, bo za vedno zapisan v zgodovino hokeja v Bosni in Hercegovini. Tamkajšnja reprezentanca si je pred slabima dvema mesecema namreč prvič zagotovila napredovanje v divizijo IIIA, torej na šesto raven svetovnega hokeja. Da je bil uspeh še toliko slajši, je Bosancem to uspelo v domačem Sarajevu.
Zgodbo ledenih zmajev, kakršen je vzdevek tamkajšnje reprezentance, je za Sportklub osvetlil standardni član izbrane vrste Tarik Ćatović. Pred osmimi meseci je namreč novo domovanje našel v Sloveniji, kjer opravlja delo zobozdravnika, pred kratkim pa se je poročil z domačinko.
“Zaenkrat je še vse precej novo, ampak ni velikih razlik med sarajevsko in ljubljansko stomatologijo. V nekaterih stvareh pa se vendarle vidi, da je Slovenija del Evropske unije, Bosna pa si to še želi postati,” nam v smehu pove za uvod, nato pa se naš pogovor preusmeri k hokeju.
Le v enem mestu, a napredek je ogromen
“Začel sem ga igrati leta 2000, 2001. A težko rečem, da ga igram 23, 24 let, saj smo imeli nekoč v Bosni le mesec ali mesec in pol na sezono na voljo led. Leta 2015 pa so se ti pogoji močno izboljšali. Do takrat so imeli največ zaslug za obstoj tega športa starši hokejistov, ki so nas finančno podpirali, da smo si lahko privoščili kakšne hokejske kampe, tudi tukaj na Bledu, v Mariboru in Ljubljani. 2017 so novi ljudje prevzeli vodenje hokejske zveze v BiH, naredili so res odlično delo. Takrat smo imeli en klub z morda dvajsetimi otroki, zdaj imamo v tej kategoriji več kot 100 mladincev, imamo člansko reprezentanco, reprezentanci do 18 in 20 let, žensko ekipo, zdaj pa se kreira še ženska izbrana vrsta do 18 let. Hokej je v zadnjih petih do desetih letih naredil res velik skok navzgor,” o pogojih razlaga član kluba Vukovi Sarajevo.
Toda 29-letnik, ki bo sredi maja praznoval osebni jubilej, je član tega kluba le na papirju, saj v BiH profesionalnega ligaškega tekmovanja nimajo. “V ligi nastopajo trije klubi, v kateri pa igrajo fantje od 15 let pa vse od veteranov. Večina dela je seveda posvečenega mladim. Na žalost je to omejeno samo na Sarajevo, saj imamo le tam ledeno ploskev. Eno sezono smo igrali tudi v balkanski ligi s klubi iz Severne Makedonije, Bolgarije, Srbije in Hrvaške. Ob tem pa si prizadevamo za še čim več prijateljskih tekem s klubi iz regije.”
Poslovneži, mehaniki, trenerji …
Po preselitvi v Slovenijo zaradi službenih obveznosti Ćatović svojo hokejsko kondicijo ohranja v amaterskem klubu Hockey Mafia, zasedbi nekdanjih hokejistov, ki treninge opravlja v Kranju in na Jesenicah. “Tem fantom sem res hvaležen. Olajšali so mi bivanje v Sloveniji. Sprejeli so me, kot da sem že več let tukaj. Vzdušje je zelo podobno kot v Sarajevu. Hitro sem se prilagodil in vklopil.”
Bosna in Hercegovina je hokejsko reprezentanco prvič oblikovala leta 2008 za kvalifikacije za svetovno prvenstvo tretje divizije, nato pa je sledil premor vse do leta 2015. Takrat se ji je kot 21-letnik pridružil tudi naš sogovornik. Nastopil je na sedmih prvenstvih nižjih divizij in enih kvalifikacijah za olimpijske igre. Največji uspeh pa je z zasedbo spisal konec letošnjega februarja. V domači Skenderiji oziroma dvorani Mirze Delibašića so si Bosanci prvič priborili napredovanje v višjo divizijo (leta 2025 bodo igrali v diviziji IIIA).
“Teh občutkov ne morem primerjati z ničemer drugim. Vse skupaj je bilo še slajše, ker se je dogajalo v Bosni, pred domačim občinstvom. Zbralo se je več kot tisoč navijačev, res super,” pravi desnokrilni napadalec. Prav vsi njegovi soigralci v vsakdanjem življenju hodijo v službo. “Pri nas nimamo profesionalnega hokejista, ki bi se s tem lahko preživljal. Hokej je naš hobi. Sam sem zobozdravnik, nekaj je poslovnežev, eden je mehanik … Več pa je tudi hokejskih trenerjev, ki trenirajo mlade. Veliko različnih profilov,” pravi v smehu.
Ugnali favorite
Reprezentanco sestavlja osem hokejistov, ki živijo v tujini tako kot on, imajo pa bosanski potni list. Po dva prihajata s Švedske in Srbije, po eden pa iz Avstrije, Belgije in Finske. A to je bilo na odločilni zadnji tekmi letošnjega prvenstva nepomembno. Bosna je morala za napredovanje premagati Severno Korejo in to ji je uspelo (4:2).
“Oni so padli v našo divizijo iz ene ali celo dveh višje, ker tam niso igrali. Verjetno zaradi njihove politike. Korejci so bili favoriti na papirju. A mi smo odigrali res dober turnir, privoščili smo si le en poraz po podaljšku, na vseh ostalih tekmah pa smo zmagali. Proti Korejcem smo dvakrat izgubljali, a ko smo zadeli tretjič, sem vedel, da ne bomo več dobili gola. Čutil sem energijo. Nato smo še enkrat zatresli korejsko mrežo, začelo se je neverjetno slavje,” o nepozabnih trenutkih, ki jih je s tribune spremljalo 1700 glasnih navijačev, pravi Ćatović.
Ljubezen je prevelika
Kljub temu pa to ni bila največja množica, pred katero je v karieri igral. “Leta 2015 smo še pred oblikovanjem reprezentance igrali pred šest, morda sedem tisoč ljudi v dvorani Zetra na prijateljskem obračunu s Turčijo. A to je bila marketinška poteza, zveza je predtem tam organizirala tekme lige EBEL, ko so nastopili Olimpija, KAC in Beljak. To je ljudi zelo zanimalo, nato pa smo še mi odigrali dve tekmi s Turčijo. Ampak čar prvenstva je vendarle nekaj drugega,” dodaja sogovornik, ki deluje tudi kot zdravnik v mladinski in ženski bosanski reprezentanci.
Za to ali za igranje za reprezentanco mora v službi vzeti dopust, česar pa je navajen. “Preveč ljubimo hokej, da bi nas to motilo. Nekako nam je to postalo povsem običajno in na ta način funkcioniramo. Vzamemo dopust, začasno zapustimo dom in družino, da gremo igrat hokej. To je drugače od tistih, ki to počnejo za denar,” še pravi o ljubezni do najhitrejše moštvene igre na svetu.
Še pred kratkim nepredstavljivo
In kako zdaj naprej? “Iskreno, moji hokejski načrti so trenutno povezani z že omenjeno Hockey Mafio. S skoraj 30 leti sem namreč tretji najstarejši član bosanske reprezentance. Zaradi velikega napredka in mladih igralcev ter tistih, ki smo jih pripeljali iz tujine z našim potnim listom, so bile moje glavne ambicije povezane z zlato kolajno v Bosni. Videli bomo, kako dolgo bom še igral. Ampak imamo veliko mladih upov.”
Reprezentanca je željna napredovanja, ljudje na zvezi res opravljajo odlično delo, kar se pozna na rezultatih. Ko sem bil sam star 19, 20 let, smo igrali s klubi iz regije, a so bili premočni za nas. Naši mladinci pa v vseh kategorijah zmagujejo na turnirjih, seveda v slabših divizijah. A to je raven, o kateri mi nismo mogli niti sanjati. Mi smo orali ledino zanje. Težko je ostati v športu, ko proti nekomu izgubljaš z 0:20. A smo vztrajali,” o eni največjih zmag njegove generacije zaključuje Ćatović.
Brezplačni kanadski strateg
Bosna je prvenstvo divizije IIIB gostila že lani, a ji je napredovanje preprečil Kirgizistan. Kot pravi naš sogovornik, je največjo spremembo prinesel kanadski trener Ross MacLean, ki je v tej sezoni prevzel ledene zmaje. “On je res velik strokovnjak. Deluje na kanadski zvezi, zraven pa je tudi v mladinskem pogoju pri Calgary Flames. Ima svojo akademijo. Pokazal nam je nov svet hokeja. Ne samo taktično, ampak je vplival tudi na vzdušje. Kako sprejeti igralce iz tujine, kako povezati ekipo. Na zadnji tekmi proti Koreji je povsem spremenil našo igro z igralcem manj, s čimer smo tekmece povsem onemogočili. Samo zanje je spremenil taktiko, enostavno jih je uničil.”
Po informacijah Ćatovića 41-letni Kanadčan v BiH deluje celo brezplačno. “Zveza mu plača le namestitev in potovanja, za svoje delo pa ni plačan. Med študijem na Finskem je v Sarajevo prišel na izmenjavo. Zaljubil se je v našo državo in nas hokejiste.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!