Prišli, videli in zmagali. S temi besedami bi lahko opisali nastope slovenske hokejske reprezentance na domačem prvenstvu drugega razreda svetovnega hokeja. Risi so izkoristili prednost domačega terena ter prestavitev Avstrije in Francije v skupino najboljših in prepričljivo še desetič v samostojni zgodovini napredovali med elito. To mesto bodo prihodnje leto morda branili na stožiškem ledu.
Ko je Mednarodna hokejska zveza (IIHF) v sredini marca potrdila izključitev Rusije in Belorusije iz letošnjega svetovnega prvenstva na Finskem in tja naknadno preselila Avstrijo in Francijo kot najvišje rangirani ekipi drugega razreda svetovnega hokeja, so pri Hokejski zvezi Slovenije (HZS) zmajevali z glavo. Ljubljanski turnir, ki so ga po dveh letih prestavitev zaradi pandemije zdaj vendarle uspešno izpeljali, je namreč izgubil najbolj mikavna in resna tekmeca Slovenije, ki bi zagotovo dodobra napolnila tudi blagajno pri prodaji vstopnic. Za nekaj nevšečnosti so poskrbele tudi nujne spremembe urnika.
A iz tekmovalnega in rezultatskega vidika so se slovenski ekipi pod vodstvom Matjaža Kopitarja na veliko odprla vrata elitne divizije, kjer so risi nazadnje nastopali leta 2017 v Parizu. Zasesti eno od prvih dveh mest v konkurenci Madžarske, Litve, Južne Koreje in Romunije je bil jasen cilj, ki pa je obenem pred domačimi navijači predstavljal kar veliko obvezo.
Tekme Slovenije na SP IA 2022:
Slovenija – Litva 4:2 (Verlič, Kuralt, Tomaževič, Maver)
Romunija – Slovenija 1:9 (Verlič 3x, Jeglič 2x, Ograjenšek, Maver, Čimžar, Tičar)
Slovenija – Madžarska 5:1 (Sabolič 2x, Jeglič, Pance, Ograjenšek)
Južna Koreja – Slovenija 1:4 (Sabolič 2x, Robar, Tičar)
Najučinkovitejši posamezniki med risi:
1. Žiga Jeglič – 7 točk (3 goli, 4 podaje)
2. Jan Urbas – 7 točk (7 podaj)
3. Rok Tičar – 6 točk (2 gola, 4 podaje)
4. Robert Sabolič – 5 točk (4 goli, 1 podaja)
5. Miha Verlič – 5 točk (4 goli, 1 podaja)
Statistika vratarjev:
Gašper Krošelj: 3 tekme (160 minut), 40/43 (93,02%)
Matija Pintarič: 2 tekmi (80 minut), 21/23 (91,30%)
Redki slabi trenutki niso podrli dobrih
Četa hokejistov, ki se je ob začetku aprila zbrala na Bledu, nato pa iz tedna v teden pridobivala na številčnosti, je ves čas poudarjala, da ni izgovorov in da jih na turnirju zanima zgolj prvo mesto, pa čeprav med elito napreduje tudi drugouvrščeni. Miselnost, ki jo je Sloveniji manjkalo na zadnjih dveh odigranih prvenstvih divizije IA – v Budimpešti 2018 pod vodstvom Karija Savolainena in v Nur-Sultanu 2019 pod taktirko Iva Jana so bili bližje izpada v tretji razred kot pa vrnitvi med elito.
Takšno mišljenje so hokejisti z risom na prsih izžarevali tudi na vseh tekmah v minulem tednu. Tudi če kdaj ni šlo vse po načrtih, so vztrajali pri svoji igri. Ko je Litva dobila zadnjo tretjino in je bilo po prvih 20 minutah tekme z Romunijo le 1:1, se v vrste Slovencev nista naselila strah in panika. Matjaž Kopitar je očitno našel prave besede, ki jih na lanskem kvalifikacijskem turnirju v Oslu (v družbi sicer veliko močnejših Norveške in Danske) ni. Selektor z najdaljšim stažem na slovenski klopi pa bo za nagrado drugo leto maja svojo državo še tretjič vodil med elito (2011 na Slovaškem in 2013 na Švedskem je izpadel).
Priprave morajo imeti glavo in rep
Čeprav je bilo prvo mesto zagotovljeno še pred zadnjim dnem, so Slovenci zavzeto odigrali tudi ’revialni’ obračun z Južno Korejo in ga dobili s 4:1. Po njem je selektor Matjaž Kopitar o celotnem turnirju povedal tole: “Prvo mesto, kaj naj rečem. Dosegli smo tisto, kar smo si zadali, in če smo pošteni, tisto, kar se je od nas pričakovalo. Ni bilo najlažje, saj je hokej dinamična igra. Vsi so močni, znajo drsati in se taktično zelo dobro pripravijo. Odločajo malenkosti. A bili smo najboljši tukaj in smo zasluženo prvi. A kot vedno poudarjam pri igralcih, je to treba dokazati.”
O nastopanju med elito prihodnje leto pa je vodja slovenske klopi dejal: “Vsako leto se ponavljamo in pogovarjamo o tem, kaj imamo in česa ne. To je naš bazen. Zaključne priprave morajo imeti glavo in rep s tedenskimi cikli, prostimi dnevi, tekmami in menjavo krajev. Da ne pride do zasičenosti in da se ohranja dobra energija.”
O možnosti, da bi prihodnje leto znova tekmovali v Ljubljani, pa je dodal: “Novica je dobra. To pomeni veliko obveznost. To je povsem drug nivo tekmovanja. Vedno si zadamo isti cilj – obstati med elito – in tokrat ne bo nič drugače. Priprave bodo stekle, upam, da pred SP odigramo čim več močnih prijateljskih tekem. Če bo pa prvenstvo doma, pa bo to najbolje, kar se nam lahko zgodi.”
Cilji so višji: spisati zgodovino reprezentance
Prevlada Slovenije nad trenutno drugoligaško konkurenco se je dobro pokazala na petkovem ’derbiju’ z Madžarsko, ko so vzhodne sosede nadstreljali s 40:18. Čeprav rezultat (5:1) ob dobljeni statistiki ni bil realen pokazatelj moči na ledu, saj je bil obračun bolj tesen in izenačen, kot kažejo številke, pa so besede igralcev ob slavju potrjevale, da si želijo več. “Vsak od nas igralcev ima višje cilje. Želimo si obstati med elito,” je zatrjeval Rok Tičar. To je reprezentanci iz sončne strani Alp uspelo le dvakrat, 2002 na Švedskem in 2005 v Avstriji.
To so bili v slovenskem hokeju drugi časi, medtem ko se trenutni generaciji, ki z dvema uvrstitvama na olimpijske igre velja za najuspešnejšo v zgodovini, ta podvig še ni posrečil. Idealna priložnost za ekipo, katere nosilci so zdaj že v zrelih športnih letih, se ponuja prihodnje leto.
Ob takšni homogenosti je lahko SP tudi v tujini
Slovenija z ljubljanskimi Stožicami se skupaj z Madžarsko namreč podaja v boj za organizacijo svetovnega prvenstva elite naslednje leto. Po odvzemu gostiteljstva ruskemu Sankt Peterburgu se je priložnost ponudila naknadno, z njo pa želita hokejski zvezi obeh držav krovni organizaciji pokazati in dokazati, da lahko dober hokej in vrhunsko organizacijo ponudijo tudi v srednji Evropi, ne zgolj na severu stare celine.
A četudi bosta najboljša moštva sveta v maju 2023 znova gostili Finska in Latvija, bo slovenska izbrana vrsta skušala storiti tisto, kar ji v trenutni zasedbi še ni uspelo. Če bo garderoba spet tako sklepčna in homogena, kar je za največjo prednost svoje ekipe označil tudi selektor Kopitar, se lahko vrhunskega rezultata in veselja nadejamo tudi ob Baltskem morju. Še lepše pa bi bilo te prizore spremljati v Stožicah.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje