Kolesarji na letošnji Dirki po Franciji se na cestah srečujejo z nadpovprečno visokimi temperaturami. Ob tej vročini je zato še toliko bolj pomembno, da se vsak dan na kolesu primerno hidrirajo in prehranjujejo. V takšnih situacijah celo Mednarodna kolesarska zveza (UCI) skupaj z organizatorjem nekoliko popusti pri sicer zelo strogih pravilih glede prehranjevanja med etapo.

Glede določenih tematik v kolesarstvu so pravila Mednarodne kolesarske zveze (UCI) zapisana zelo jasno. Tako je na vseh dirkah po njenim okriljem treba upoštevati člen 2.3.027 iz pravilnika, ki pravi:

“Kakršnokoli jemanje hrane (iz avtomobila ali od spremljevalcev ob progi, ki stojijo izven posebnih označenih območjih) je strogo prepovedano v prvih 30 in zadnjih 20 kilometrih etape. Prav tako je to prepovedano v zadnjih 500 metrih pred in 50 metrov po sprintih za sekundarne seštevke (točke za zeleno majico, točke za pikčasto majico), bonus sprinte in prehranjevalna območja. To je prepovedano tudi na spustih, ki so na trasi jasno označeni, ter v vseh drugih območjih, ki jih organizator določi s posebno komisijo.”

Seveda pri tem obstajajo tudi izjeme. Isti člen pravilnika UCI pravi:

“Komisija lahko prilagodi omenjeno distanco, glede na razmere v zraku, kategorijo, tip in dolžino dirke. Takšna odločitev mora biti jasno sporočena vsem ekipam prek radio-toura.”

Takšen primer smo na letošnjem Touru že videli. Zaradi visokih temperatur so francoski organizatorji že v drugem tednu dirkanja sprejeli odločitev, da je jemanje hrane in pijače iz vozil ali ob cesti dovoljeno vse do zadnjih 10 in ne 20 kilometrih. UCI je torej v tem primeru svoje pravilo prilagodil zaradi ‘posebnih razmer v ozračju’.

To seveda pomeni, da kolesarji v zadnjih 10 kilometrih niso smeli več vzeti hrane in pijače od spremljevalcev, lahko pa seveda zaužijejo tisto, kar že imajo pri sebi. Če se pravil (navadnih ali prilagojenih) ne držijo, mora njihova ekipa plačati 2000 švicarskih frankov kazni, kolesar pa je kaznovan z 20 sekundami pribitka v skupnem seštevku dirke.

Preprečiti nevarne manevre v zaključku

Takšen primer se je leta 2020 po peti etapi zgodil Francozu Julianu Alaphilippu, ki je takrat nosil rumeno majico. Ker je vzel pijačo manj kot 20 kilometrov do cilja, je bil po etapi kaznovan z denarno in sekundno kaznijo, posledično pa je skupno vodstvo na dirki predal Adamu Yatesu.

Posebne razlage, zakaj je takšno pravilo sploh v veljavi, pri UCI ne navajajo. V kolesarskem svetu pa veljajo naslednje pojasnitve.

ABC Toura: Temna plat dirke po Franciji

Kolesarstvo

19. Jul 2022 1

Kolesarstvo

19. Jul 2022 1

ABC Toura: Kako kolesarji opravijo ‘klic narave’?

Kolesarstvo

15. Jul 2022

Kolesarstvo

15. Jul 2022

V zadnjih 20 kilometrih so kolesarji povsem osredotočeni na zaključek etape. Preveč tvegano bi bilo ob tem ‘eno roko namenjati’ še osvežitvi.

Tako pozna okrepčitev v etapi nima smisla. V tako kratkem času do cilja je nemogoče prebaviti karkoli kompleksnega, zato bi morala kolesarji zaužiti le povsem ‘čisto’ glukozo. Ta pa ni zdrava, obenem pa bi ekipe v iskanju najboljše seveda tekmovale. In ko bi našle pravo, bi lahko etapo v zaključku dejansko odločala hrana/pijača, in ne več sposobnosti tekmovalcev.

A kot že omenjeno, lahko kolesarji zaužijejo hrano/pijačo, ki jo že imajo pri sebi. Tako druga razlaga odpade, predvsem pa na ta način UCI torej želi preprečiti nevarne manevre v zaključku dirk, obenem pa vodje ekip prisiliti v taktično razmišljanje, kako svojim kolesarjem za zaključek zagotoviti dovolj hrane in pijače.