Na dirki po Franciji je pred kolesarji tridnevni potep po Alpah, ki bo odločil mesta v skupni razvrstitvi in tudi v boju za pikčasto majico. Kaj Tadeju Pogačarju in konkurentom prinašajo francoske ceste?

Na vrhu skupnega seštevka že vse od prvega tedna suvereno kraljuje Tadej Pogačar, ki je dobil že štiri etape. Lahko bi bil že pri številki šest, a se je dvakrat povsem podredil moštvenemu kolegu Isaacu Del Toru, ki si ga želi moštvo UAE Emirates XRG spraviti na zmagovalni oder. Očitno si ga tam zelo želi tudi Slovenec, saj je v nedeljo zanj garal skoraj ves vzpon na Plateau de Solaison.

Razkrito ozadje nočnih kontrol Pogačarja in Vingegaarda

Kolesarstvo

20. Jul 2026 1

Kolesarstvo

20. Jul 2026 1

Po padcu in odstopu nesrečnega Jonasa Vingegaarda, ki je v boju proti prvemu kolesarju sveta računal prav na visoke Alpe, so se karte pri vrhu močno premešale. Nekako sta bili prvi dve mesti oddani že pred startom v Barceloni, a ker je vmes posegla višja sila, je Pogačar ostal brez glavnega tekmeca v boju za rumeno, medtem ko je bila konkurenca od drugega do šestega mesta močno zgoščena.

Na torkovem kronometru je imel smolo še Florian Lipowitz, ki je bil odlično na poti, a prav tako po grdem padcu odstopil z zlomljeno ključnico. Boj za stopničke se je tako močno zapletel. So se pa razlike od drugega do petega mesta nekoliko povečale, kljub temu pa mesta še zdaleč niso podeljena.

Kolesarji bodo namreč v naslednjih treh dneh premagali 484 kilometrov in kar 12.850 višinskih metrov, odpeljali pa bodo štiri klance prve in štiri klance ekstra kategorije. Najbolj brutalna in jasno tudi kraljevska bo zadnja v nizu, sobotna etapa od Le Bourg-d’Oisansa do vrha smučarskega središča Alpe d’Huez, ki bo močno zaznamovalo tako 19. kot 20. etapo.

Ob tem bodo na zadnji gorski dan prečkali tudi najvišjo točko letošnje pentlje, ko se bodo ob prečkanju legendarnega prelaza Col du Galibier povzpeli na 2.642 metrov nad morjem.

18. etapa, Voiron–Orcières-Merlette (185,2 km, 3.900 višinskih metrov)

Alpski trojček se bo danes začel z najdaljšo, a še najmanj zahtevno izmed treh gorskih etap. Kolesarje čaka pet kategoriziranih vzponov, najprej 11,4 kilometra dolg klanec 1. kategorije na Côte d’Engins, nato bodo premagali še en klanec 2. kategorije in dva klanca 3. kategorije.

Odločitev bo padla šele povsem na koncu, na 7,1 kilometra dolgem ciljnem vzponu na Orcières-Merlette s precej konstantnim, 6,7-odstotnim povprečnim naklonom.

Zdi se tudi kot dobra priložnost za pobeg, če UAE znova ne bo pogasil vseh poskusov. Letos so ubežnikom pustili le drobtinice.

To smučarsko središče se je v zgodovino Toura zapisalo leta 1971, ko je Luis Ocaña po velikem samostojnem napadu skoraj za devet minut ušel Eddyju Merckxu, zadnji prihod leta 2020 pa je imel močan slovenski pridih, ko je Primož Roglič slavil pred Tadejem Pogačarjem.

19. etapa, Gap–Alpe d’Huez (127,9 km, 3.500 višinskih metrov)

Kratka in eksplozivna etapa s približno 3.500 višinskimi metri bo že takoj po startu zavila navzgor proti prelazu Col Bayard, na 4,7 kilometra dolg vzpon s 7,2-odstotnim naklonom, nato pa še na ozki in strmi prelaz Col du Noyer, kjer povprečni naklon 7,2 kilometra dolge ceste znaša 8,5 odstotka. Verjetno je od samega starta pričakovati napade.

Po daljšem odseku skozi dolino sledi lažji vzpon na Col d’Ornon, nato pa prihod v Bourg-d’Oisans in prvi od dveh zaporednih zaključkov na Alpe d’Huezu. Ciljni vzpon meri 13,8 kilometra, povprečni naklon znaša kar 8,1 odstotka, cesta pa se proti cilju na 1.850 metrih vije skozi znamenitih 21 oštevilčenih serpentin. Posebej strm bo deseti kilometer vzpona z 11,5-odstotnim naklonom, medtem ko ta v zadnjih treh kilometrih do cilja nekoliko popusti.

20. etapa, Le Bourg-d’Oisans–Alpe d’Huez (170,9 km, 5.450 višinskih metrov)

Predzadnji dan Toura prinaša kraljevsko etapo s skoraj 5.500 višinskimi metri in kar tremi vzponi najvišje kategorije. Že na začetku se bo karavana odpravila na 24 kilometrov dolg klanec na Col de la Croix de Fer, nato pa bosta skoraj brez premora sledila Col du Télégraphe in legendarni Col du Galibier.

Po spustu z najvišje točke letošnjega Toura bo zadnja velika ovira Col de Sarenne, 12,8 kilometra dolg vzpon s 7,3-odstotnim povprečjem, od njegovega vrha pa bo ostalo še 14,5 kilometra razgibanega terena do drugega zaporednega cilja na Alpe d’Huezu, tokrat po vzhodni strani.

To bo dan, ki bi lahko povsem premešal karte, pričakovati je velike premike znotraj prve deseterice, še posebej, če bo ta ostala tako tesno skupaj. Slab dan lahko pomeni izgubo več minut, dober dan stopničke.

Na Alpe d’Huez se je Tour nazadnje povzpel leta 2022, ko se je 12. etapa na francoski državni praznik začela v Brianconu. Zmagal je takrat 22-letni Tom Pidcock, ki se je z drzno vožnjo po spustu z Galibierja priključil ubežnikom, nato pa napadel in postal najmlajši zmagovalec etape na Alpe d’Huezu. Med kandidati za skupno zmago je Pogačar na zaključnem vzponu dvakrat napadel vodilnega Vingegaarda, vendar se Danca ni otresel, ta pa je naposled prvič v karieri osvojil dirko po Franciji.

So kontrolorji pri Pogačarju iskali doping iz ‘divjih dni’?

Kolesarstvo

21. Jul 2026 3

Kolesarstvo

21. Jul 2026 3