Tadej Pogačar je s svetovnim naslovom vpisal že zmago številka 23 v letošnji sezoni in hkrati poskrbel, da je Slovenija edina država v zgodovini, ki je v enem letu združila štiri najpomembnejše dirke sezone.
Ne Francija, ne Španija, niti Nizozemska ali Belgija. Slovenija je edina država na svetu, ki je v eni sezoni osvojila vse tri Grand Toure in hkrati še mavrično majico. Leto 2024 lahko tako označimo kot najbolj dominantno s strani ene države v vsej zgodovini.
Pod tri od štirih zmag se je podpisal Tadej Pogačar. Začel je z izjemno suvereno zmago na dirki po Italiji. Nadaljeval s prav tako dominantnim slavjem na dirki po Franciji. Špansko La Vuelto je po velikem preobratu dobil Primož Roglič.
Vse tri Grand Toure sta pred Slovenijo še osvojili Francija (1964), Španija (2008) in Velika Britanija (2018). V Zürichu je Pogačar dodal še svetovni naslov in tako poskrbel za zgodovinsko sezono, ki slovensko kolesarstvo postavlja na sam vrh. Takšne prevlade svet profesionalnega kolesarstva še ni videl.
Pogačar le redko poražen
V letošnji sezoni je sicer Tadej Pogačar razred zase. Govorice, da se obeta nov velik skok v njegovem razvoju, so na dan prišle že v zimskih mesecih, ko je njegovega dolgoletnega trenerja Iniga San Millana zamenjal Javier Sola. Spremenjen trenažni proces je res obrodil sadove, odklenil še dodaten potencial in na ceste poslal še boljšo verzijo kolesarja s Klanca pri Komendi, ki je že tako sodil med najboljše vseh časov.
Začel je s klasiko Strade Bianche v okolici Siene, ki jo je za uvod v sezono tudi dobil. Sledilo je tretje mesto na spomeniku Milan-San Remo, kar je, verjeli ali ne, ena od zgolj dveh dirk letos, ki jih ni osvojil!
V pripravah na dirko po Italiji je osvojil še dirko po Kataloniji, kjer je dobil tudi kar štiri od sedmih etap. Nato je slavil še na spomeniku Liège–Bastogne–Liège in zatem s skoraj desetimi minutami naskoka pred prvim zasledovalcem slavil na dirki po Italiji ter tako obranil lansko slovensko zmago v režiji Primoža Rogliča. Na Giru je pobral še šest etapnih zmag.
Sledila je dirka po Franciji. Ker je nastopil že na Giru, so bili številni skeptični, a tudi Tour je osvojil izjemno prepričljivo in Jonasa Vingegaarda ugnal za šest minut in 17 sekund. Tudi na francoski pentlji je ob tem vpisal še šest etapnih zmag.
Sledil je daljši premor in se na ceste vrnil v Kanadi. Najprej je še drugič to sezono ostal brez zmage, ko je na veliki nagradi Quebeca zasedel 7. mesto, a je to nekaj dni pozneje v Montrealu popravil z novo zmago. Priprave na SP so bile končane, nedeljskega veličastnega uspeha v Zürichu pa tako ni potrebno znova omenjati.
Skupni števec zmag je tako pri številki 23. Od tega je dobil dve tritedenski dirki, eno tedensko, ter na vseh treh skupaj še 16 etap. Dodal je še en spomenik, eno klasiko, VN Montreala in zdaj še svetovni naslov.
Števec lahko do konca sezone zavrti do 26. Nastopil naj bi predvidoma še na treh dirkah. Vse bodo v Italiji: Giro dell’Emilia, dirka Tre Valli Varesine in za konec še spomenik po Lombardiji. Le kdo bi stavil proti njemu.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje