Zaradi nedavnih novic, da bo Primož Roglič tudi v prihodnji sezoni član Jumbo-Visme, se pojavlja vprašanje, kakšna bo njegova vloga v nizozemski ekipi.
Več kot očitno je, da je Danec Jonas Vingegaard na letošnjem Touru dokončno prehitel Primoža Rogliča v kapetanski bitki pri Jumbo-Vismi. 32-letni Roglič svoje samostojne kapetanske vloge dvakrat ni uspel izkoristiti (zaradi padcev ali izjemnega Pogačarja), Vingegaardu je to uspelo takoj, ko je dobil priložnost. Letos je prekinil dva zaporedna dominantna Toura Tadeja Pogačarja in v Parizu oblekel rumeno majico.
Jumbo-Visma si je ta uspeh želela že kar nekaj let. Svoje upe so polagali predvsem na Rogliča, ki je leta 2018 končal kot skupno četrti, leta 2020 je rumeno majico držal vse do predzadnje etape, ko ga je “slekel” Pogačar, v zadnjih dveh izvedbah dirke pa je odstopil zaradi padcev.
Je prostora za dva?
Vingegaard bo na naslednjem Touru zagotovo branil svojo rumeno majico kot prvi favorit in kapetan ekipe. Kaj preostane Rogliču, čigar cilj je prav zmaga na Touru? Prva možnost je, da gre na francosko pentljo kot pomočnik, pomaga svoji ekipi, ob tem pa čaka na morebitno priložnost. Ekipe namreč v zadnjih letih nočejo tvegati z le enim kapetanom: v primeru padca, poškodbe ali odstopa lahko tako dirigentsko palico prevzame naslednji v vrsti.
Jumbo-Visma je na letošnji Tour odšla prav s to miselnostjo: za sokapetana so postavili Rogliča in Vingegaarda, kar se je izkazalo za dobro potezo po težavah Slovenca.
Rogliču se poleg Toura odpira tudi priložnost za napad na rožnato majico na italijanskem Giru, ki je v svoji karieri še ni osvojil. Dirko po Italiji je leta 2019 končal kot tretji, v zadnjih treh izvedbah pa ga ni bilo na startu dirke, ki je zavila tudi po slovenskih cestah.
Napad na zmago na Vuelti je manj verjeten, vseeno pa ostaja možen kot “reševanje sezone”, kar je Roglič poizkusil tudi letos, a se mu ni izšlo.
Jumbo zatrjuje, da ne gre nikamor
Ekipa Jumbo-Visma je potrdila, da bo Roglič tudi v prihodnji sezoni član moštva. A za Slovenca je bilo (in je še) veliko zanimanja. Najbolj se je govorilo o morebitnem prestopu v Ineos, v medijih se je omenjalo tudi možnost okrepitve francoske ekipe Groupama FDJ.
Rogliča bi si seveda želela vsaka ekipa, ki cilja na visoke uvrstitve na tritedenskih dirkah. Ineos po hudih poškodbah Kolumbijca Egana Bernala, ki se sicer počasi vrača, iščejo novo moč. Zapustil jih je tudi Ekvadorec Richard Carapaz, olimpijski prvak, ki bo po novem nevaren v dresu EF Education. Roglič bi bil v britanski ekipi prva violina, a Jumbo-Visma enega svojih najboljših kolesarjev ne bo kar tako odstopilo ekipi, ki je vsa ta leta Nizozemcem križala načrte. Ineos svoji trenutni zasedbi očitno ne zaupa, na to namigujejo tudi govorice o “nakupu” zmagovalca Vuelte Remca Evenepoela, ki jih pri Quick-Stepu zavračajo.
Pri ekipi FDJ še vedno poizkušajo najti naslednjega francoskega kolesarskega šampiona, trenutno se je temu najbolj približal David Gaudu, ki pa (še) ni na nivoju, na katerem lahko kolesari Roglič. Drugo vprašanje pa je, če so se pripravljeni pripravljeni odreči svojemu “francoskemu ponosu”.
UAE stavi na Pogačarja, Quick-Step na svetovnega prvaka Remca Evenepoela. Ostale ekipe si lahko Rogliča le težko privoščijo.
Poškodbe, padci in vse, kar pride zraven
Roglič kar treh od zadnjih štirih Grand Tourov v zadnjih dveh letih ni končal. V tem obdobju je osvojil Dirko po Španiji, kar trikrat pa je zaradi padcev in poškodb odstopil. Pred tem je bil na petih zaporednih tritedenskih dirkah vedno na cilju med najboljšo četverico.
Kvaliteta je seveda nesporna, a sreča ga v zadnjem času ne spremlja. Lani je poškodbo na Touru utrpel zaradi incidenta s Sonnyjem Colbrellijem, na letošnjem zaradi bale sena na cesti, na Vuelti pa po neprevidnem zaključku 16. etape. Poraja se predvsem vprašanje: zakaj se to dogaja Rogliču, ostalim favoritom pa ne?
Roglič je z letošnjo sezono že zaključil. Zdaj ga čaka počitek, predvsem mentalni, ter zagotovo tudi premislek o tem, kako se bo razvila njegova kariera
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje