Sosedski pomočnik razkril, po čem se Pogačar razlikuje od drugih šampionov

Foto: Profimedia

Med povabljenimi kolesarji iz svetovne serije, ki so Tadeju Pogačarji delali družbo na domačem kriteriju v Komendi, je bil tudi njegov moštveni kolega iz ekipe UAE Emirates Felix Grossschartner. 32-letni Avstrijec je v družbi prvega kolesarja sveta pred tednom dni v Parizu prvič okusil zmagoslavje na dirki po Franciji, a o slovenskem zvezdniku ni imel lepih besed samo v športnem smislu.

Remco Evenepoel kljub težavam do pokra v Baskiji

Kolesarstvo

17:58 0

Kolesarstvo

17:58 0

Tadej Pogačar po vrnitvi domov: To je kar šok

Kolesarstvo

31. Jul 2026 0

Kolesarstvo

31. Jul 2026 0

Med sedmerico pomočnikov, ki so Tadeju Pogačarju v juliju 2026 pomagali do rekordne pete zmage na dirki po Franciji, so bili trije novinci. Medtem ko je Isaac del Toro sploh prvič vozil na Touru de France, sta Florian Vermeersch in Felix Grossschartner že večkrat nastopila na največji dirki v svetu kolesarstva, a nikoli v zmagovalni ekipi.

32-letni Avstrijec, ki je lani nastopil na dirki po Sloveniji in v skupnem seštevku zaostal le za zmagovalcem Tobiasom Hallandom Johanssenom, je bil sploh v gorskih etapah eden ključnih pribočnikov slovenskega šampiona. V zahvalo za vse opravljeno delo ga je Pogačar povabil tudi na domači kriterij v okviru Pogi Challenga, ki ta konec tedna poteka v Komendi in na Krvavcu.

Štirikratni avstrijski prvak v kronometru ni skrival navdušenja nad moštvenim kolegom, v pogovoru za Sportklub pa je razkril, v čem se po njegovem mnenju Pogačar razlikuje od ostalih kolesarskih šampionov.

Intervju: Felix Grossschartner

Felix, kako se počutite po napornem Touru?

Dobro, hvala. Za mano je nekaj bolj sproščenih dni, a po grandtouru regeneracija traja nekaj več. Toda počutim se dobro, vse bolje.

Vse skupaj je verjetno lažje, ko kapetan ekipe Pariz zapusti z novo rumeno majico, že peto v sedmih letih.

Seveda, res je nekaj posebnega in velika čast biti del te ekipe. V družbi verjetno najboljšega kolesarja vseh časov. Občutki so izjemni, a ker trenutno še živimo v njih, se morda še ne zavedamo, kaj nam je uspelo. Verjetno bo vse to prišlo za nami, ko bomo malce bolj odmaknjeni od kolesarstva. Ko sem bil star 15 let, sem sanjal o tem, da bi sodeloval na Touru in pomagal komu do zmage. Zdaj pa to doživeti … Super je.

Če nas malce popeljete skozi tri tedne v Franciji … Zdelo se je, da ima ekipa UAE Emirates ves čas vse pod nadzorom. Potem pa ste imeli v zadnjem tednu v moštvu nekaj težav z boleznijo.

Že pred dirko smo bili na zelo dobrih pripravah, tako da smo prav vsi v ekipi v Barcelono prispeli v vrhunski formi. Dober občutek je, ko stvari tečejo, hitro pridobiš na samozavesti. Sploh če imaš v ekipi takšnega kolesarja, kot je Tadej, ki veliko zmaguje. To vse ostale pomirja, zavedamo se, da je najmočnejši na dirki.

Vse se je zdelo pod nadzorom, potem pa nas je zadnji teden obiskala bolezen. Sam sem ostal zdrav, Adam Yates, Brandon McNulty in Tim Wellens pa so jo odnesli slabše. Ne bi rekel, da v etapah nismo nadzirali dogajanja, več pozornosti pa smo namenili podrobnostim, da ne bi zbolel še kdo, v najslabšem primeru Tadej ali Isaac del Toro. Trije tedni dirkanja so zelo dolgi, tudi ob visoki prednosti treh minut po prvem tednu nikoli ne veš, kaj te še čaka.

Kako pa ste se v ekipi prilagodili bolezni? Ste bili kolesarji ves čas ločeni?

Vse skupaj je udarilo zelo hitro. Sploh na začetku se je bilo nemogoče izogniti prvemu udaru, potem pa smo začeli nositi maske in bili bolj pozorni. Bolni kolesarji so večerjali posebej v hotelskih sobah, a tako je bilo samo dva dni. Po 20. in zadnji etapi so se vsi počutili bolje, tako da smo lahko proslavili Tadejevo zmago.

Prej ste omenili, da Tadej veliko zmaguje. Lani ste na dirki po Sloveniji osvojili skupno drugo mesto, na največjih dirkah pa ste v vlogi Pogačarjevega pomočnika. Kako drugače je vse skupaj, tudi ob zavedanju, da kapetan pogosto uspešno dokonča vaše delo?

S tega vidika je precej lažje (smeh). Zame je zelo pomembno, da že naprej vem, v kakšni vlogi sem na dirki. Na lanski dirki po Sloveniji sem že od začetka vedel, da sem kapetan moštva. Enako na Touru vem, da sem v vlogi pomočnika. Najtežji pa mi je mentalni premik v hipu. Ko se situacija na dirki, kjer si načeloma pomoč kapetanu, obrne in v trenutku pričakovanja rezultatov padejo nate. Težko je kar naenkrat dobiti ta “ubijalski” instinkt.

Iskreno, pri 32 letih se zavedam, da sem imel v svoji karieri že veliko priložnosti dirkati na svoj rezultat. Kar nekaj mi jih je uspelo, a vem, da so trenutno na dirki boljši in močnejši fantje od mene. Zato se zavedam, da lahko več dosežem, tudi v smislu celotne kariere, če nekomu pomagam do zmage. Pa naj bo Tadej ali Isaac ali kdorkoli. V takšni vlogi zelo uživam.

Prav na letošnjem Touru pa je Pogačar pokazal veliko ekipnega duha, že v 2. etapi je do etapne zmage pomagal del Toru. Kako je videti najboljšega kolesarja na svetu, ki skrbi tudi za uspehe svojih kolegov?

Tadej ni samo eden največjih šampionov vseh časov, temveč je tudi velik ekipni igralec. Po 2. etapi v Barceloni smo lahko videli, kako je bil celo bolj vesel od Isaaca ob njegovi zmagi. Res je izjemen karakter, neverjetno je voziti z njim.

Kaj pa bi označili za njegovo največjo karakterno posebnost?

Kot sem večkrat omenil, Tadej veliko zmaguje. A za razliko od številnih drugih športnih šampionov, ki veliko zmagujejo, ni egoističen. Pa se mi pri ostalih zdi povsem normalno, da je tako. A Tadej je glede tega res popolno nasprotje. Ne samo na dirkah, že na pripravah vedno skrbi za nas ostale, nikoli ni pomembno samo to, kaj potrebuje on, ampak kaj potrebuje celotna ekipa. Res je poseben in lepo je biti v ekipi z njim.

Bosta letos še kaj dirkala skupaj, morda na Vuelti?

(smeh). Ne vem, ali gre Tadej na dirko po Španiji, sam pa je nimam v načrtu. V zaključku sezone me čakajo še svetovno prvenstvo in italijanske enodnevne klasike. Zdaj me čaka en mesec počitka v smislu dirk, potem pa ena preizkušnja v Franciji, dirko po Veliki Britaniji, generalki za SP pa bosta kanadski klasiki v začetku septembra.

Kaj pa evropsko prvenstvo v začetku oktobra v Sloveniji?

Ker je Ljubljana samo štiri ure oddaljena od mojega doma, še nekoliko bližje pa za mojo družino, bi se ga zelo rad udeležil. Potrditi tega še ne morem, si pa zelo želim dobro dirkati tudi v kronometru. Upam, da bom imel v teh dneh čas, da preizkusim krog z vzponom na Možjanco.