Predsednik Celja izgubil živce: Riera bi te raztrgal

Foto: Jure Banfi

Predstavitvena novinarska konferenca velike okrepitve Celja Benjamina Verbiča je zašla v precej nenavadne vode. Po ponosnih besedah naznanitve dogovora, po katerem so državni prvaki v svoje vrste dobili nogometaša, ki bi moral biti resna dodana vrednost moštva, je predsednik grofov Valerij Kolotilo precej netaktno obračunal z mediji.

Odmeven prestop, ki se je napovedoval kar nekaj časa, je dobil uradno potrditev. Slovenski reprezentant Benjamin Verbič se vrača v svoj matični klub in je postal nova okrepitev slovenskih državnih prvakov iz Celja.

Ni bila pretirano dobro varovana skrivnost, da je vodstvo grofov že nekaj časa Vojničana vabilno nazaj v dres s tremi zvezdami na prsih. Lansko poletje Valeriju Kolotilu in sodelavcem Verbiča še ni uspelo vrniti na stadion Z’Dežele, letos pač.

“Prvič smo se srečali na pripravah v Turčiji, ko je bil Benjamin član Dinama iz Kijeva. Skupaj smo bili v hotelu in predstavili so mi ga kot najboljšega igralca Celja v zgodovini. In s tem se strinjam. Morda bo imel Svit možnost, da ga preskoči. (smeh) Celje ni zvezdniška ekipa, kot je Barcelona. Zgodovina je dolga, a zmag in dosežkov ni ogromno. Kar se tiče naslovov in pokalov pa je Benjamin dokazal, da je uspeh celjskega nogometa. In na tem temeljih želim graditi ekipo. Pogovarjali smo se že lani, zdaj pa je tukaj z nami,” je od veselja na novinarski konferenci žarel Kolotilo.

Izpolnil je obljubo

Razumljivo je bil poln lepih občutkov ob vrnitvi v klub, kjer je začel kariero, tudi Verbič. Slednji je z grofi podpisal kar štiriletno pogodbo in tako je bolj ali manj jasno, da bo v domačem kraju tudi zaključil svojo bogato nogometno kariero.

“Po enajstih letih se vrniti tja, kjer so ti prvič dali priložnost in te naučili, kaj pomeni profesionalni nogomet … Vsi igralci pravijo, da je to nekaj najlepšega. Že v vseh prejšnjih intervjujih sem trdil, da če se vrnem v Slovenijo, se vrnem samo v Celje. In to sem izpolnil. Predsedniku Valeriju in vodstvu kluba bi se rad zahvalil za spoštovanje. Občutki so izjemni,” poudarja krilni napadalec.

Presenetljiv nastop Kolotila

Do tu vse lepo in prav, konferenca se je nadaljevala z dodatnimi pojasnili glede sodelovanja ter ambicijami in načrti tako kluba kot Verbiča, ki bi seveda moral biti velika dodana vrednost Celjanov na igrišču. V drugem delu konference pa je predsednik kluba Valerij Kolotilo izkoristil priložnost ter podelil nekaj nasvetov novinarjem, ki po njegovem mnenju ne opravljamo dobrega dela.

“Vsi moramo biti odgovorni pri delu, ki ga opravljamo. Neumnosti, ki jih sprašujete ali pišete, to ni v prid slovenskemu nogometu. Vsi delamo isto delo in vsi radi zmagujemo. Vsi se moramo truditi za to. Če danes samo kritizirate in jutri pričakujete, da bo bolje … Ne bo. Moramo sodelovati in skupaj napredovati,” začenja prvi mož Celja.

In ob svojem nadaljnjem razmisleku uporabi prispodobo.

“Na pogrebu očeta so bili člani družine in njegovi sodelavci. Ko so opisovali očeta, sem dobil občutek, da so ga njegovi sodelavci, s katerimi je bil ves dan v službi, bolje poznali kot njegova družina. Realno, tako je tudi v slovenskem nogometu, več časa smo skupaj kot s svojmi družinami, ker je dela veliko. In delamo, delamo, delamo. Do tega moramo imeti človeški odnos. Ne pa da za vsako napako skoraj ‘ubiješ’ človeka, tudi nogometaši so ljudje, ki delajo napake.”

Novinarji naj bi iskali samo s*anje

A tu se Kolotilo ni ustavil. Njegov glas je postajal vse glasnejši, očitno gre namreč za temo, ki ga te dni, ko Celje na igrišču kljub zgodovinskemu uspehu in preboju v 3. krog kvalifikacij za ligo prvakov, še zdaleč ni tako suvereno, kot je bilo denimo v večjem delu ere nekdanjega trenerja Alberta Riere.

“Mi napadamo drug drugega in potem pridejo večeri, kot je bil četrtkov. Delovati moramo skupaj in pomagati drug drugemu. Na pa da javno tolčemo drug po drugemu. Oprostite novinarji, ampak vi tolčete, iščete s*anje in napake ter poizkušate, da se dvigne vaš Instagram profil. To je nesmiselno. Če sem jaz slabši, ste tudi vi slabši. Odvisni ste od nas in nogometašev. Če gremo gor, gremo skupaj,” je vrelo iz Kolotila.

“Marko, Riera bi te raztrgal”

Na tej točki je predsednik grofov prišel do teme, ki ga očitno najbolj boli in jezi. Na ‘piko’ je vzel novinarja Vala 202 Marka Cirmana, najpodrobnejšega spremljevalca in poznavalca nogometnega dogajanja v Celju, ki po vsaki tekmi na svojem Instagram profilu deli svoje mnenje o predstavi grofov. Glede na videno na igrišču po povratni tekmi proti Egnatiji ni bil pretirano navdušen, še več, bil je popolnoma upravičeno kritičen, a tega vodstvo kluba očitno ni dobro sprejelo.

“Marko, to govorim tebi. Se spomniš, ko je bil pred dvema letoma Riera jezen nate. Od prve minute poletja, ko je bila situacija težka, si kritiziral napake, ko da je vse ‘umrlo’. Pred dvema dnevoma si to ponovil. Riera bi te danes raztrgal. Točno tako! Povejte, ko delamo napake, ampak zakaj ne pišete nič dobrega. Samo slabo,” je polemiziral Kolotilo in se s Cirmanom zapletel v krajšo debato, ki mu je zelo dobro razložil, da lahko preneha s pokrivanjem Celja, pa bosta na novinarskih konferencah dva novinarja.

Če o komu, potem se o Celju poroča večinoma pozitivno

Najbrž niti ni treba poudarjati, da smo novinarji pri poročanju o Celju prave ‘kamilice’, če uporabimo priljubljeno frazo nekdanjega slovenskega selektorja Matjaža Keka. Jasno, predvsem zato, ker so grofje v zadnjih letih izjemno uspešni in upravičeno ter zaslužimo hvalimo njihove dosežke tako doma kot v Evropi.

Če seštejemo vse kritike na račun kluba iz knežjega mesta v zadnjih petih letih, jih skupaj najbrž naštejemo manj kot v povprečnem mesecu opozarjanja na napake in slabe poteze, ki jih počnejo vodilni možje Olimpije in Maribora. Če ima kdo ‘pravico’ biti jezen na medije, jo imajo zmaji in vijolice.

Obračunavanje z novinarji, ker nogometnim funkcionarjem ni všeč njihovo poročanje, pa je tako ali tako povsem neprimeren način komunikacije z mediji. Sploh ko gre za novinarje, ki na dnevni ravni pokrivajo pogosto na obrobje medijskega zanimanja odrinjeno nogometno dogajanje v Sloveniji. Takšnih nas je namreč (pre)malo.