Tadej Pogačar je na kolesarskem svetovnem prvenstvu v Glasgowu po dramatičnem zaključku osvojil bronasto medaljo. Na 271,1 kilometra dolgi trasi cestne dirke je šlo za vožnjo na izčrpavanje, v kateri je kolesarju s Klanca pri Komendi kljub številnim napadom in pokrivanju tekmecev vendarle ostalo dovolj moči, da se je za las znova vpisal v zgodovino.
“Fenomenalen občutek je stati na odru. Res sem vesel za tale bron. Neverjetno težka dirka. Odkar smo vstopili v krog je bilo tako, kot so napovedovali, kriterij. Ni bila lahka dirka, utrujenost se je poznala in se še bo,” je po velikem uspehu za RTV SLO razlagal popolnoma izmučeni Tadej Pogačar. “To je bila ena najtežjih dirk, kar sem jih odpeljal. Res je bilo noro. Užival sem do 70 kilometrov pred ciljem, nato sem le še trpel,” je dodal bronasti kolesar.
Po spletu je po dirki zaokrožil posnetek, ki bi moral zaskrbeti tudi vodilne može kolesarstva. Pogačarja so predčasno pospremili iz mešane cone, saj je bil na robu zavesti. Po poročanju Yourija Ijnsena naj bi se mu celo vrtelo in bil tik pred kolapsom.
Dirka je bila za kolesarje izjemno naporna. Ne le kar 271 kilometrov, težave je povzročalo tudi spremenljivo vreme. Dodatno so utrujali številni napadi, ki jih je bilo potrebno pokrivati, medtem ko je Pogačar ostal brez pomoči. Nekajkrat je z napadi, ko se je dirka bližala zaključku, poizkušal tudi sam, a brez uspeha.
Po prečkanju ciljne črte se je Pogačar s predsednikom Mednarodne kolesarske zveze (UCI) Davidom Lappartientom pošalil, da bi lahko bila dva kroga manj. Blizu je bil tudi svetovni prvak Mathieu van der Poel in hudomušno dodal, da bi sam raje odpeljal dva kroga več.
Pogačar del fantastične četverice
Kolesarji so po približno 120 kilometrih od Edinburga do Glasgowa po glavnem mestu Škotske odpeljali še deset krogov. Približno 50 kilometrov pred ciljem je Pogačar uspel postati del izjemno močne skupine zasledovalcev, ki se je podala v beg za Italijanom Albertom Bettiolom. Ob Slovencu so bili še Nizozemec Mathieu van der Poel, Belgijec Wout van Aert in Danec Mads Pedersen.
“Ko sem spoznal, da od njih nisem močnejši, sem se jih poskušal znebiti na klancih, a so bili prekratki zame. Van der Poelu nisem mogel slediti, poskušal sem se varčevati v boju za drugo mesto, a je Wout v nekaj zavojih pobegnil. Ostal mi je boj za tretje mesto, uspel sem premagati Pedersena, po takšnem dnevu bi stopničke privoščil tudi njemu. To je bil sprint živih mrtvecev,” je bil slikovit slovenski kolesarski as.
Skupina je pričakovano samostojnega ubežnika ujela 22 kilometrov pred ciljem, v istem trenutku je napad sprožil Van der Poel in se na razmočenih ulicah v središču Glasgowa odpeljal zlati medalji naproti. Nizozemec je uprizoril izjemno predstavo in celo pristal na tleh, a se pobral, skočil nazaj na kolo in še naprej silovito povečeval prednost ter deklasiral konkurenco.
“V vsakem primeru si je zaslužil zmago. Videlo se je, da je najboljši. Vse se mu je poklopilo, tudi če je padel, je šel noro dobro in si zaslužil mavrično majico,” je glede zmagovalca dejal Pogačar.
Začutil, da je tudi Pedersen “mrtev”
Pedersen je, vsaj na papirju, močnejši sprinter, a po kar 270 kilometrih je nemogoče predvideti, komu je ostalo več moči. Slovenec se je taktično dobro postavil v zavetrje Danca in ga za nekaj centimetrov prehitel tik pred ciljno črto.
“Vedel sem, da bo na koncu sprint mrtvakov. Želel bi si iti na srebro, a je Mads odkril luknjo, spustil v nekaj zavojih v zadnjem kilometru. Takrat sem si mislil, da je mogoče tudi Mads mrtev kot jaz. Poskušal je z dolgim sprintom, na koncu se mi je poklopilo, da sem premagal v sprintu enega najboljših na svetu,” je bil presrečen Pogačar.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje