Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Kako je tako majhna regija v Evropi proizvedla toliko vrhunskih NBA igralcev, vključno z dvakratnim najkoristnejšim igralcem sezone Nikolo Jokićem in morebitnim bodočim MVP-jem Luko Dončićem? Vprašanje, ki razjeda Američane, medtem ko Srb in Slovenec dominirata čez lužo. V iskanje odgovora so se podali ustvarjalci portala The Ringer.
Trenutno bi lahko iz košarkarjev z območja nekdanje skupne države, ki si trenutno kruh služijo v ligi NBA, sestavili reprezentanco, s katere bi dva košarkarja celo odpadla. Običajno lahko selektorji na prvenstva odpeljeljo dvanajsterico, medtem ko v najmočnejši ligi na svetu trenutno igra 14 igralcev. Zasedba bi bila zavidanja vredna in med favoriti na vseh največjih tekmovanjih, vključno s svetovnim prvenstvom in olimpijskimi igrami. Američani bi imeli resno konkurenco.
V ligi NBA so trenutno: Jusuf Nurkić (Bosna in Hercegovina), Bojan Bogdanović, Ivica Zubac, Dario Šarić (vsi Hrvaška), Marko Simonović, Nikola Vučević (oba Črna gora), Aleksej Pokuševski, Boban Marjanović, Bogdan Bogdanović, Nikola Jokić, Nikola Jović (vsi Srbija), Goran Dragić, Luka Dončić, Vlatko Čančar (vsi Slovenija).
Vedno na parketu vsaj en košarkar s končnico “-ić”
Kako je mogoče, da Balkan, oziroma še bolj specifično, države nekdanje Jugoslavije, proizvedejo toliko kvalitetnih košarkarjev, se sprašujejo pri The Ringerju. Tri Nikole, Dragić, Nurkić, Šarić, Marjanović, dva Bogdanovića in številni drugi, vključno z Luko Dončićem, ki se zdi, da bo skoraj zagotovo sledil Nikoli Jokiću in postal naskednji Balkanec z nazivom MVP lige NBA.
“To so majhne države. Če združite prebivalstvo držav nekdanje Jugoslavije, je še vedno manjše od ameriške zvezne države Florida. Vendar se zdi, da ni mogoče gledati tekme lige NBA, ne da bi videli vsaj enega igralca, katerega priimek se konča z ‘-ić’,” so zapisali v članku.
Bogata zgodovina
Košarka ima v tem delu sveta dolgo brado. Zgodovinarji imajo dokaze, da so košarko v Mariboru igrali že leta 1914, leta 1923 tudi v Beogradu, kjer so domačine z igro seznanili delavci Rdečega križa. Medtem ko je Jugoslavija v 60. letih prejšnjega stoletja začela vlagati predvsem v ekipne športe.
“Pomembno je, da Američani razumejo, da se Jokić, Dončić in vsi drugi veliki igralci niso zgodili kar tako. So le zadnje drevo v zgodbi, narodno drevo, ki že sedem desetletij daje sadove” je za The Ringer dejal srbski novinar Miloš Jovanović.
Skozi zgodovino je Jugoslavija proizvedla kopico velikih imen, kot so Dražen Petrović, Vlade Divac, Dino Rađa, Toni Kukoč, Peja Stojaković in številni drugi.
Narod obdarjen z višino
“Preživite dan na sprehodu po ulicah katerega koli mesta v tej regiji in boste opazili. Velik sem 195 centimetrov, a ko sem se sprehajal po Beogradu, sem videl veliko ljudi višjih od mene,” je ob izjemni tradiciji razmišljal avtor raziskave Jordan Ritter Conn.
Neverjeten podatek: V zadnjem desetletju je za tremi ameriškimi univerzami Kentucky, Duke in Arizona na 4. mestu po številu košarkarjev, ki so bili izbrani na naboru, že srbska Mega Basket!
Naravni talenti in učenje košarke na pravi način
Prav iz Mege se je v NBA ligo podal Nikola Jokić. Fizično se je sprva zdel nenadarjen. Visok, a slaboten in s prekomerno telesno težo. A od prvega dne je bilo jasno, da gre za izjemega talenta.
“V Jokićevi igri je nekaj, kar se zdi izrazito balkansko. Predvsem so igralci iz te regije znani po tem, da so veliki možje, ki znajo metati, podajati in nadzorovati žogo ter se znajdejo tudi v raketi. Čeprav je Jokić edinstveno nadarjen igralec, spominja na Srbe prejšnjih generacij,” še piše Ringer.
Igor Kokoškov, nekdanji selektor Slovenije in zdaj pomočnik v Brooklynu, pravi, da so jugoslovanski trenerji skozi zgodovino visoke igralce učili igrati tudi nižje položaje: “Če je branilec ali center ni pomembno. Ves njegov nabor znanja mora biti na določeni ravni.”
Medtem ko v ZDA visoke igralce tiščijo pod obroč. Zato je razlika v raznovrstnosti in znanju trenutno precejšnja in povsem v korist balkanskih centrov.
Zadnja postaja: Ljubljana
Ameriški novinar se je ob koncu obiska držav nekdanje Jugoslavije ustavil še v slovenski prestolnici. Srečal se je tudi z nekdanjim izjemnim branilcem in zdaj športnim direktorjem Cedevita Olimpije Sanijem Bečirovićem, ki je potrdil, da je Luka Dončić velik talent kazal že pri 13 letih.
Od kje mali Sloveniji toliko talenta, je spraševal naključne ljubitelje košarke. “Vse je v vodi,” se je glasil eden od odgovorov. Kot ključno pri slovenskem športnem uspehu je naposled prejel razlago, da gre za kombinacijo germanskega in balkanskega vpliva, na eni strani discipline in natančnosti ter na drugi navdiha in sproščenosti, ki daje rezultate.
Ta regija ima X-faktor
“Zdi se, da je nekaj v tej regiji. Pa naj bo to kakovost treniranja, globoko zakoreninjen občutek za ‘inat’ ali samo dejstvo, da so tukaj ljudje res visoki. Vsekakor pa obstaja neverjetna ljubezen do igre, kamorkoli greš. In še več, igra je povezala ljudi tudi v najbolj bolečih trenutkih njihovega življenja, tudi med vojno,” je še zapisal ameriški novinar.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje