Po preobratu v zadnji četrtini je belgijska reprezentanca v Stožicah premagala Španijo (64:58) in prvič v zgodovini osvojila naslov evropskega prvaka. Na ta način je padel zastor EuroBasketa 2023, ki ni postregel s slovenskim rezultatskim presežkom.
V svojem štirinajstem nastopu na evropskih prvenstvih so Belgijke prvič zaigrale v velikem finalu. Na tej poti so brez praske zapustile skupinski del v Tel Avivu, nato v četrtfinalu z velikanskimi 40 točkami naskoka deklasirale branilko naslova Srbijo in v polfinalu še večno drugo Francijo. In ko je že kazalo, da so nato naletele na previsoko oviro v obliki Španije, sicer najboljše reprezentance po razpadu Sovjetske zveze, se je belgijska pravljica končala z velikim zmagoslavje.
Prve tri četrtine sicer niso napovedovale negotove končnice. Španke so namreč stavile na širši igralski kader, narekovale visok ritem in tekmice silile v številne napake. Čeprav niso nikoli vodile z več kot desetimi točkami prednosti, pa se je ustvaril vtis, da obvladujejo tekmo. A Belgijke je poleg velike borbenosti v koraku s tekmicami držal predvsem boljši skok.
Do zasuka pa je prišlo na polovici zadnje četrtine. Dobrih šest minut pred koncem so Belgijko po košu Emma Meesseman prišle na vsega dve točki zaostanka (50:52), ista igralka pa je dve minuti zatem svojo reprezentanco sploh prvič na tekmi popeljala v vodstvo (55:54). Varovanke Miguela Mendeza so se odzvale zelo živčno, kar so tekmice spretno izkoristile.
28 sekund pred koncem je belgijska prednost zanašala štiri točke (60:56), španski poskus s hitrim zaključevanjem in taktičnimi osebnimi napakami ni prinesel želenega učinka. Končalo se je s plus šest za Belgijo, ki je na celotni tekmi vodila vsega tri minute in pol.
MVP finala je na koncu postala Kyara Linskens, ki je 18 točkam dodala še 15 skokov. Prva strelka novih prvakinj pa je bila Emma Messeman (24 točk).
Že pred tem so Francozinje, ki se prvič po letu 2011 in skupno petih na zadnjih trinajstih prvenstvih niso uvrstile v finale, v tekmi za tretje mesto visoko premagale Madžarsko (82:68). Ob slovesu od prestola, ki so ga zasedle predlani, pa Srbkinje v boju za peto mesto porazile Nemčijo. Na ta način je selektorka Marina Maljković po desetletju ponovila ljubljanski dosežek svojega očeta. Božidar Maljković je bil namreč leta 2013 s Slovenijo v Ljubljani prav tako peti.
In medtem ko so ob spuščanju zastora v Stožicah košarkarice, predstavniki zvez in funkcionarji hvalili vzorno slovensko organizacijo, ki se je močno naslonila na izkušnje iz moškega EuroBasketa 2013, pa je prav skromen obisk vrgel slabo luč na največji evropski ženski košarkarski dogodek leta. Posledično pa bo negativno vplival tudi na končno bilanco. Vplive na položaj ženske košarke v Sloveniji bo mogoče oceniti šele jeseni, verjetno pa lahko pričakujemo tudi kakšno analizo posrednih učinkov.
Že precej pred tem pa bodo odgovorni potegnili črto in skoraj zagotovo naleteli na rdeče številke. Država je pokrila stroške kotizacije in televizijskih prenosov, poleg lastnih trženjskih aktivnosti pa so organizatorji upali na večji priliv iz naslova prodaje vstopnic, ki bi omogočil vsaj pozitivno ničlo. Namesto te se obeta minus, ki ga bo morala pokriti Košarkarska zveza Slovenije. Po prvih grobih ocenah naj se bi negativna razlika med prihodki in odhodki približala 100 tisoč evrom.
Del razlogov za nekoliko slabšo prodajo se skriva tudi v hitrem slovesu slovenske reprezentance. Ta je kot gostiteljica sprva merila vsaj v četrtfinale, a nato po porazih proti Nemčiji, Veliki Britaniji in Franciji v skupinskem delu ni prišla niti do repasaža. Na ta način je v četrtem zaporednem nastopu na EuroBasketu prav doma vknjižila najslabši izkupiček. V vodstvu zveze so ob tem že potrdili, da bo selektor Georgios Dikaioulakos dobil novo priložnost, naslednji izziv pa je prvenstvo leta 2025.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje