"Selekcije mladinskega pogona predstavljajo drugo, hkrati pa kar najpomembnejšo stopnico v športni piramidi delovanja kluba," je razmišljanje, ki ponazori, kako pomembno je delo z mladimi košarkarji za košarkarski klub Helios Domžale. V zadnjih dveh letih sta dva njihova košarkarja prestopila v Real Madrid, a klub od tega, razen ponosa, nima nič, je ob obisku Sportkluba razložil direktor Matevž Zupančič. Kljub temu ostajajo zvesti svojemu delu.

KK Helios Suns Domžale so eden od le petih klubov, ki so kadarkoli osvojili slovenski državni naslov. To jim je uspelo dvakrat, s čimer so za Cedevito Olimpijo in Krko tretja najuspešnejša ekipa.

Zadnjič so na prestol sedli v sezoni 2015/16, ko so v nepričakovanem finalu s 3:1 v zmagah odpravili Zlatorog. A klub je bil v dolgovih, za obstoj je bilo potrebno najprej urediti finance.

“Tu sem četrto sezono, zelo sem zadovoljen. V prvih dveh letih so bili izzivi povezani z dolgovi, kar smo uspešno razrešili. Po poslovni plati sem vesel, da smo urejeni in transparentni, da smo vzpostavili platformo za kvalitetno delo na parketu in v pisarnah. So pa finance v slovenskem klubskem športu vedno izziv. Pomoči od zgoraj, od institucij, države, občine praktično ni, razen minimumi. Znajti se moramo sami,” je pogovor začel direktor Matevž Zupančič.

Bazen slovenske košarke

S klopi bo že četrto sezono, sicer pa tretjo popolno, ekipo vodil Dejan Jakara. Ko je novembra 2018 dobil priložnost, je bil pri 32 letih daleč najmlajši trener v slovenski ligi. Prav tako je selektor slovenske reprezentance do 20 let, ki je minulo poletje brez enega samega poraza osvojila zlato medaljo na turnirju v Grčiji.

Dejan Jakara o svoji košarkarski filozofiji: “Imam prepričanje, da ne gre čez noč. Torej, da se zadrži igralce in se udejanji moja filozofija. A te cilje smo že hitro dosegli, vsaka nova sezona je bila tako velik izziv. Že mojo prvo sezono smo igrali dva polfinala, v prvenstvu in pokalu. Uspeh je že to ponoviti. Drugo sezono je bilo podobno. Vsako leto smo brez večjih težav prišli v ligo za prvaka. Mogoče za kakšen cilj več, bi potrebovali tudi kakšen evro več. A se ne smemo pritoževati, lahko smo hvaležni za sponzorje, ki jih imamo.”

Domžale so pomemben bazen za slovensko košarko. V mladinskem pogonu imajo v posamezni kategoriji tudi po tri selekcije, pove Zupančič: “Imamo dva trenerja, ki sta postala evropska prvaka, en kup reprezentantov, v U20 in v U18 selekciji, ki bodo nekoč, upajmo, tudi članski reprezentanti. Priložnost dajemo domačim kadrom, trenerji, pomočniki, celotno osebje v mladinskem pogonu. Dejan je iz Lukovice, ravno peš ne more do sem, a ni predaleč (smeh, op. a.).”

Za dokaz kakovosti dela z mladimi se ni potrebno ozreti daleč v zgodovino. Samo v zadnjih treh letih sta kar dva člana njihovega mladinskega pogona zapustila Slovenijo in šla po poti Luke Dončića – v Real Madrid.

Odškodnine v košarki le pojem

Pred dvema letoma se je v špansko prestolnico preselil Jan Vide, ki je bil letos poleti najkoristnejši košarkar slovenske reprezentance do 16 let na turnirju v Srbiji. Leto prej je v Madrid odšel še Urban Klavžar. Skupaj sta v sezoni 2020/21 z Real Madridom osvojila mladinsko Evroligo.

“Ovira je tudi košarka kot panoga, kjer so pravila Fibe tako rigidna, da za samo produkcijo igralcev nisi nagrajen. Lahko vlagaš in razvijaš, a si si naredil samo minus. Če se primerjamo z nogometom, Helios Domžale bi, če bi bili nogometni klub, naslednjih deset let živel samo od prodaj naših mladih fantov v Real Madrid. V dveh letih sta šla tja dva, kar je vrhunski dosežek, po drugi strani si pa rečeš, da bi lahko igrala za nas in čez nekaj let prispevala, tako sta odšla na avanturo, ki jo podpiramo in nam je v ponos, a proračun od tega nima nič,” je dejal Zupančič.

To pod vprašaj postavlja smiselnost vlaganja, a poskušajo ostati družbeno odgovorni in zvesti svojemu delu ter pri tem vidijo širšo sliko: “Tu je veliko otrok, ki ne bodo postali vrhunski košarkarji, a jih ne odslavljamo. Iz teh vrst lahko mi dobimo statistike, zapisnikarje, trenerje, kakšen fant bo nekoč direktor kakšnega podjetja in bo postal sponzor. Mogoče bo samo navijač in bo kupil dres.”

Da bi imeli klubi več od produkcije košarkarjev, se preko zveze prvoligašev obračajo na Košarkarsko zvezo Slovenije, a za zdaj brez uspeha.

“Težko ocenjujem, nisem v njihovi koži, brez dvoma je težko dobiti sredstva v Sloveniji, a smo evropski prvaki že koliko, šest, sedem let (smeh, op. a.)? Glede na to, da imamo Dončića, da nastopamo na olimpijskih igrah, to so v večini fantje, ki so nastopali v slovenski ligi, pa zdaj klubi od tega nič nimajo. Z več volje in inovativnosti bi lahko klubom pomagali, ali pa, da bi se vsaj liga pocenila. Sodnike in vso strukturo lige vzdržujemo klubi. Tukaj je rezerva, kje, pa tudi jaz nimam odgovora,” je o problematiki spregovoril direktor Domžal.

Želja je, da bi FIBA delovala podobno kot FIFA, kjer klubi večinoma za odhode mladih igralcev prejmejo odškodnine, pripadajo pa jim tudi deleži od prihodnjih prestopov.

Odgovor predsednika Košarkarske zveze Slovenije Mateja Erjavca: “To je zagotovo rešitev, ta sledilna pravica, da klub, ki je igralca vzgojil, dobi nekaj tudi od nadaljnjih transferjev. Nogometni sistem si želimo prenesti tudi v košarko. Sem tudi v Fibinem izvršnem odboru, hkrati sem predsednik njihove mladinske komisije, ki se ubada tudi s tem vprašanjem. Leta 2019 smo na prvi serji odprli ta problem, z njim se spopadajo tudi Litovci, Srbi, Latvijci,… to vsi podpiramo, a je težko spremeniti. Dela se na tem, a ne gre čez noč.

Že če pogledamo ligo NBA, primer Luke Dončića. Je njegova odškodnina, ki je bila omejena na 750 tisoč evrov, kolikor NBA klub plača klubu iz Evrope, dovolj? To je premalo. Na eni strani imamo to omejitev, na drugi strani je ničla. To praznino poskušamo zapolniti, evropska košarka to poskuša. Mi smo spremembe predlagali, na vodstvu Fibe pa je, da jih sprejme. Težave se zavedamo, upamo, da bo v prihodnosti urejeno.”

Vse ima rok trajanja

Odškodnine bi vsekakor olajšale delo klubov in jih finančno okrepile. Sploh v gospodarstvu, kakršno je slovensko, kjer je zelo težko najti močne pokrovitelje, kot že nekaj let v Domžalah klubu ob strani stoji Helios.

“Helios je bil v zadnjih letih v težkem položaju. Najprej je prišlo do menjave lastništva, šel je v avstrijske roke, nato v japonske. Uspeli smo zadržati ta nivo, kako bo po izteku pogodbe, pa nihče ne ve. To je odločitev ene uprave v tujini, ki lahko hitro zadeve preseka. Zato se moramo čim bolj nasloniti na domačo lokalno skupnost. A je težko, v teh časih od manjših obrtnikov ne moreš veliko pričakovati,” pove Zupančič.

Tadej Ferme o povezanosti klubov in Košarkarske zveze Slovenije: “Mislim, da vez ni dovolj močna. Vedno sem imel dobre ponudbe v Sloveniji, nisem odhajal v tujino. A kar se tiče zveze in reprezentance lahko rečem le čista desetka, tako glede rezultatov kot produkcije igralcev.

Bi si pa želel, da bi bila naša liga in klubska košarka v Sloveniji na višjem nivoju, bolj pokrita in bolj spoštovana. Zdi se mi, da upada nivo spoštovanja, ki ga liga prejema, ne pa nivo igralcev, ki jih proizvede. Da imamo tako dobro reprezentanco, se premo sorazmerno odraža tudi na nas ostalih igralcih.”

Cilji v novi sezoni so polfinale državnega prvenstva in pokala Spar. “Cilji so malce dolgočasni, ker vemo, da sta Cedevita Olimpija in Krka toliko pred nami, da težko presenetiš, čeprav želja je vedno, da prideš med štiri. V ligi ABA 2 pa izboljšati lansko katastrofo. To ni težko, ker je bil izid tako slab, a kdor pozna to ligo ve, da še zdaleč ni slaba. To so klubi z veliko lokalno podporo, večinoma občin in dobro delujejo. Liga raste. Nekateri nosilci imajo petkrat večji proračun. Cilj je čim bolje se predstaviti, izboljšati lansko sezono in, če se le da, priti med osem in izkusiti končnico. Spogledujemo se z mednarodno košarko in to poskušamo zadržati, je pa to s tem proračunom vedno težje,” poudarja Zupančič.