
Slovenski košarkarski trener Sašo Filipovski v Würzburgu piše izjemno zgodbo. Tri leta in pol po prihodu na klop je za Sportklub spregovoril o ponosu, ki ga čuti do dela svojega strokovnega štaba, medtem ko je zdaj že nekdanji palček bundeslige danes stabilen prvoligaš, ki raste na vseh področjih.
Sašo Filipovski je nemški izziv sprejel decembra 2021. Takrat je bil klub v prostem padu in na poti v nižjo ligo, a ga je danes 50-letni slovenski strokovnjak povlekel iz brezna in z nizom zmag celo poskrbel za miren zaključek sezone. Že leto pozneje je bil Würzburg Baskets le zmago oddaljen od uvrstitve v končnico.
Zadnji dve sezoni pa se je klub, ki smo ga še pred kratkim označevali za palčka nemške bundeslige, otresel tega pridevnika. Ne zgolj, da je slovenski strateg lani košarkarje s severa Bavarske popeljal v končnico, prebili so se vse do polfinala in izpadli proti Bayernu, poznejšemu prvaku. Nič manj uspešen ni Würzburg letos. Ob tem, ko je prvič nastopal tudi v Evropi – v ligi prvakov se je prebil v top 16 –, je dva kroga pred koncem rednega dela bundeslige na visokem tretjem mestu.
Pred zaključkom sezone smo Filipovskega poklicali v Nemčijo in z njim spregovorili o tekoči sezoni, opravljenem delu v treh letih in pol ter tudi o veliki težavi, ki zadnja leta pesti košarkarsko Evropo. Ko govori o uspehih, vedno v isti sapi poudari odlično kemijo, ki so jo stkali v strokovnem štabu. Njegovi najožji sodelavci so slovenski trener Dejan Mihevc, ki opravlja vlogo pomočnika, srbski strokovnjak za telesno pripravo Pako Šćekić in nekdanji hrvaški košarkar Krešimir Lončar, ki je športni direktor kluba.
Intervju: Sašo Filipovski
Letos ste prvič, odkar ste v Würzburgu, hkrati igrali še v Evropi – ligo prvakov. Sicer z nekoliko okrnjeno ekipo, saj so vam, če se ne motim, nato ponagajale še poškodbe v ključnem trenutku sezone.
To je težava, ko imaš še malo okrnjen proračun in nimaš tako močne klopi, ko se poškodujejo tvoji ključni igralci. Imeli smo nekaj porazov zapored. Vse je bilo na kupu – poškodbe, covid, gripa … Ta mesec je bil katastrofalen. Liga prvakov je bila vrhunska. Proti AEK smo imeli zmago v žepu, vodili smo praktično 39 minut, potem pa smo v zadnji minuti izgubili. Tudi proti Tortoni, za uvrstitev med osem, smo igrali dobro in imeli priložnost. Za klub je uvrstitev med 16 najboljših ob takem proračunu vrhunski rezultat.
Nato je aprila sledilo šest zaporednih zmag v prvenstvu in preboj na 3. mesto. Za konec vas čakata še neposredna obračuna v boju za končnico, s Heidelbergom in Braunschweigom. V tem nizu sta padla tudi Ulm in Alba iz Berlina, četudi ima letos slabšo sezono. Odličen niz.
Albo smo premagali dvakrat – v Berlinu in doma. To šteje dvojno, ker se Alba dviga in je nanizala nekaj zmag. Zamenjali so trenerja in se izboljšujejo. Imeli smo malo več časa za pripravo na treninge in smo zavihali rokave, ker med sezono nismo mogli veliko trenirati zaradi številnih potovanj. Nato smo nanizali šest zmag. To nas je dvignilo. Želimo si močno končati sezono. Igralci so lačni uspeha, povezali so se. Samo da se izognemo poškodbam.

Kakšno je trenutno stanje?
Imamo težavo, ker je moj nosilec na poziciji pet poškodovan. Zdaj ga nadomešča 18-letnik, ki je podpisal veliko pogodbo z univerzo v Washingtonu. Tako smo ob rezultatskem uspehu v ospredje potisnili 18-letnika in je eksplodiral. Zanj se je pojavilo veliko zanimanja iz NBA. Odločil se je, da bo šel korak za korakom, in odhaja na univerzo, kjer bo ciljal na nabor.
Še ena potrditev, da v Würzburgu opravljate odlično delo.
Zagotovo je to ena velika potrditev. Imamo dobro kemijo med sabo, dobro sodelujemo, produkt tega je dobra atmosfera. V dobri atmosferi se lahko dobro dela in doseže dober rezultat. Spet smo presegli pričakovanja. To nas osrečuje. Po drugi strani pa smo kar nekaj tekem dobili brez glavnih igralcev – tudi brez Jacksona, ki je kandidat za MVP. Skušamo ustvarjati igralce in rezultate, kolikor se da. Igralci tukaj napredujejo, potem gredo naprej. Težko jih je zadržati. To je slabost tega, da proračun ni tako močan, da bi lahko podpisali večletne pogodbe. Proračun je stabilen, ampak ni progresiven. Obsojen si na menjavo osem do deset igralcev vsako sezono, kar je za trenerja naporno. Že med sezono iščemo igralce. Še težje pa je zdaj, ko univerze v ZDA plačujejo igralce in je velik odliv iz Evrope.
Plačuje se jih precej bolje kot v Evropi. Drži, da celo bolje kot v evroligi?
Da, praktično zdaj univerze plačujejo več kot evroliga. To je noro. Primanjkljaj domačih igralcev je velik, tukaj je velika borba. Tudi mladi Nemci odhajajo in podpisujejo tam velikanske pogodbe. Zelo povprečen igralec lahko dobi 150 tisoč dolarjev na leto, tisti res dobri pa tudi 2 milijona. Ne vem, kaj bo naredila Evropa. Bomo Američanom začeli dajati potne liste? Za igralca potrebuješ leta in leta dela. Ja, nič, bomo pa igrali s 35-letniki. Podaljšali bomo življenje starejšim igralcem.
Je pa to res velik problem, marsikdo se ga še ne zaveda. S komerkoli govorim, pove enako.
Kaj bo 18-letnik, ko mu ponudijo 200 tisoč dolarjev? Seveda bo šel. Konča lahko univerzo, si kupi nekaj stanovanj. Težava je, kaj potem? Težava je tudi, kako zdaj dobiti igralca z univerze. Nekdo, ki je imel 150 do 200 tisoč na leto, mi pa mu lahko ponudimo 50 do 60 tisoč. Tam je bil ‘bog in batina’, zvezda, kako ga bomo podpisali za pet ali šest tisoč na mesec, hkrati pa ne bo nosilec? To je zdaj eno tako prehodno obdobje. Zveze bodo morale razmišljati o tem, kako zaščititi domače igralce.

Kako ponosni ste na celoten projekt in na vse opravljeno delo? Tri leta in pol ste v Würzburgu, kjer ste šli od boja za obstanek do tega, da ste letos prvič v Evropi. V prvenstvu lani polfinale, letos tudi v super položaju pred finišem sezone.
Sem ponosen. Ponosen sem na svoj štab. Gre za to, da sem si zgradil okolje, kjer sem začel z ničle. Bil sem več let v evroligi – ne samo v Olimpiji, ampak tudi v Zeleni Gori. V Torunu smo bili v evropskem pokalu na finalnem turnirju, v ligi prvakov v finalu z Banvitom. Mene veseli, da kjerkoli sem bil, če sem imel dobre pogoje za delo in čim manj vmešavanja v stroko, se je rezultat pokazal. Pomembno je, da imaš zdravo okolje, ljudi ob sebi, ki to razumejo in pustijo trenerju delati, ter so mu v podporo in servis ekipi, da lahko normalno deluje.
Kako velika je v košarki danes ta težava?
Zdaj že vsi potniki na letalu govorijo, kako pilot nima pojma. Vse več je ljudi, ki se vmešavajo v stroko in ne dajo trenerju miru, da dela in ustvarja. Ta instant družba se je prenesla tudi v klube. In potem to postane grabežljivost v organizaciji, kjer vsak poskuša vzeti čim večji kos pogače, ne da bi kaj pustil za sabo. Ljudje se tepejo drug čez drugega, kako bodo zaslužili. Pa to so lahko avtobusni in letalski prevozi, prehrana, stanovanja … V klubu imaš potem deset lobijev in vsak bi nekaj rad zaslužil.
Kaj je vaš recept za uspeh?
Trener si mora izbrati ustrezno okolje, da lahko dela in pokaže znanje. Sam sem izbral klub, ki spada v Nemčijo, kamor je težko priti. So zelo disciplinirani, ampak nezaupljivi. Moraš se dokazati, zelo težko je priti v njihov krog. Ko te pa spoznajo in vidijo, kakšen si, te znajo zelo ceniti in spoštovati. Jaz sem začel iz ničle in sem vesel, da smo tukaj naredili zelo lepo zgodbo. V ligi prvakov smo bili na korak do uvrstitve med osem in v boj za medalje. Letos imamo play-in v žepu in evropsko izkušnjo.
Za naslednjo sezono je proračun zagotovljen?
Tukaj je vse konservativno. Naš klub je klub poslovnežev. Oni skušajo vse skupaj dvigniti na višji nivo. Do letos nismo imeli profesionalnega team managerja, z nami so delali prostovoljci. Klub se dviguje. Vse več imamo profesionalnega kadra v marketingu in v menedžmentu. Spremenila se je tudi klubska struktura in lastništvo. Zdaj ustvarjajo poslovni sistem s sponzorji znotraj mesta. Res se dvigujemo na višjo raven. Kar se tiče proračunov, nihče ti danes ne bo nič dal zastonj. To je razlika med Ameriko in Evropo. Saj še Real Madrid in Barcelona poslujeta z minusi, zadaj so država in javna sredstva. Naš proračun je stabilen, imamo razprodano dvorano. Gradila se bo tudi nova dvorana, zaradi rezultatov in vsega. Že 15 let politično bežijo od tega. Projekt je sprejet in upam, da bo to mesto v nekaj letih dobilo ustrezno dvorano.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje