Goran Dragić: Nisem ujetnik preteklosti (VIDEO)

Goran Dragić. Foto: Aleš Fevžer

Več kot tri leta po koncu kariere se Goran Dragić (še) ne želi odzvati na klic, ki bi ga intenzivno vrnil v košarko. Ta vseeno ostaja del njegovega življenja, a na drugačen, bolj sproščen in lahkoten način.

Vračati okolju, v katerem je odraščal, za 40-letnega upokojenega košarkarja Gorana Dragića še zdaleč ni bila le prazna fraza, ki bi jo uporabljal, ko je bil na vrhuncu kariere. Med drugim to dokazuje s prenavljanjem zunanjih košarkarskih igrišč. Danes je v Naklem v okviru svoje fundacije odprl že deveto, v kratkem sledi še deseto pri ljubljanski pediatrični kliniki.

“Prav na takšnih zunanjih igriščih sem prvič prijel košarkarsko žogo, stkal številna prijateljstva in sanjal o košarkarski karieri. Prav zaradi lepih spominov sem si zadal ta cilj. Upam, da bodo tudi novi mladi košarkarji lahko sanjali,” je ob odprtju prvega tovrstnega igrišča na Gorenjskem dejal Gogi, ki sicer tudi letos organizira zdaj že kar tradicionalni košarkarski tabor v Laškem.

Priznava, da košarka ostaja del njegovega življenja, resda na drugačen način. Njegov vsakdan je tri leta po koncu dolge in uspešne kariere odet v drugačne barve. “Moji podkasti so večinoma košarkarsko obarvani. Redno spremljam tekme, a vse skupaj v manjšem obsegu. Sin Mateo namreč trenira nogomet, hčerka Victoria se ukvarja z gimnastiko. Mene pa še ni zaneslo, da bi se s prijatelji podal pod koše. Tega niti ne pogrešam,” pripoveduje Dragić, ki se je tudi ob poletni selitvi iz Miamija v Ljubljano, kjer bo ostal še kakšen mesec, sprva zbujal sredi noči in spremljal finale lige NBA.

Priznava, da ga je New York presenetil. “San Antonio je tekmecu ‘podaril’ dve zmagi. Najprej doma Wembanyama, nato na četrti tekmi tudi Fox, ki bi moral potegniti žogo in izsiliti osebno napako. Serija bi se lahko obrnila v drugačno smer. A to je košarka. New York si je z odlično serijo zaslužil zmago. Fascinantno pa je, da so na tekmah izgubljali od 12 do 29 točk, vendar so se vračali. To jih zaznamuje. Niso se predajali. Imajo tudi odličnega trenerja ter izjemno vzdušje na domačih tekmah,” pripoveduje nekdanji udeleženec finala lige NBA.

Za prstan se je v dresu Miamija proti LA Lakers boril leta 2020, njegove sanje pa so se po poškodbi razblinile že na prvi tekmi. “S tem sem se v vseh teh letih že sprijaznil. Ne želim ostati ujet v preteklosti. Ni mi bilo namenjeno. Gospod zgoraj se je odločil drugače. Ponosen sem na svojo kariero. Imel sem tudi lepo kariero. Prav ničesar ne bi menjal,” na vprašanje o bolečem spominu odgovarja dolgoletni legionar v ligi NBA, ki ostaja v stalnem stiku z Miamijem. Na mizi je imel tudi ponudbo za vstop v trenerski štab. Mikalo ga je, a prednost je dal družini.

“Ne vidim se v vlogi nekoga, ki bi ohranjal urnik, kakršnega je imel že kot košarkar. Obenem tudi ne bi mogel delati od sedmih zjutraj do sedmih zvečer, poleg tega pa bi še potoval. Nočem biti ločen od družine. V teh letih pokoja sem si oblikoval svoj urnik. Veliko sem z otrokoma, potujemo, smučamo … To so trenutki, ki jih kot košarkar nisem bil deležen. Da, rad imam košarko, a ne tako zelo, da bi vstopil v ta poklic,” je pogovor sklenil Goran Dragić.