Medtem ko je pozornost športne javnosti osredotočena na torkov splitski nogometni obračun Hrvaške in Slovenije (20.45) v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo 2022, pa se bosta čez dobra dva meseca udarili še košarkarski izbrani vrsti sosednjih držav. O tem, svojem statusu, Luki Dončiću, poletnih iskrah in tudi Toniju Kukoču smo se pogovarjali s hrvaškim selektorjem Veljkom Mršićem.

“Držal sem se za glavo. Kot bi namenoma izgubil tekmo. To je bil klasični košarkarski samomor,” je po Hrvaškem porazu na domačem olimpijskem kvalifikacijskem turnirju v Splitu rohnel Dino Rađa, legenda evropske košarke, a tudi predsednik strokovnega sveta prvi hrvaški košarkarski zvezi. Tarča njegovih kritih je bil Veljko Mršić.

Prav zaradi teh besed je dokaj nenavadno, da bo 25. novembra, ko bo Hrvaška v prvem krogu prvega skupinskega dela kvalifikacij za nastop na SP 2023 gostila Slovenijo, reprezentanci naših sosedov poveljeval Mršić.

“Zgodilo se je, kar se je zgodilo,” zgodbe ni želel ogrevati 50-letni trener. Bolj zgovoren je bil, ko se je pogovor dotaknil sosedov.

Splitski Poljud bo v torek gostil hrvaško-slovenski nogometni obračun. Verjetno takšni dogodki pritegnejo pozornost tudi košarkarskega selektorja.
Vsekakor. Verjamem, da si lahko obetamo dobro tekmo. Spremljam nogometno dogajanje. Vem, kaj v nogometnem svetu pomeni Matjaž Kek. Gre za vrhunskega stratega, ki bo svojo ekipo prav gotovo dobro pripravil na gostovanje v Splitu. Zmagovalca je težko napovedati. Odločale bodo malenkosti.

Tudi žreb kvalifikacijskih skupin na košarkarsko svetovno prvenstvo 2023 je združil Slovenijo in Hrvaško. Že novembra boste vodili izbrano vrsto proti sosedom. S kakšnimi pričakovanji?
Dovolj zgovoren je podatek o tem, da je bila Slovenija pred žrebom razporejena v prvi kakovostni boben. To priča o slovenski kakovosti. Zavedamo se sicer, da je Slovenija z Dončićem in brez njega drugačna. A vseeno reprezentanca ohranja jedro z olimpijskih iger v Tokiu. Več košarkarjev igra tudi v Olimpiji. Pričakujemo lahko uigrano ekipo. Po drugi strani bo Hrvaška zanesljivo brez osmerice, ki igra v ligi NBA in evroligi. Še šesterica trenutno nima urejenega klubskega statusa. Po vsej verjetnosti bomo morali sestaviti selekcijo košarkarjev iz hrvaškega prvenstva. A do takrat imamo še nekaj časa.

Prav Hrvaška in Slovenija sta bili največji žrtvi prenovljenega kvalifikacijskega sistema. Ostali sta brez nastopa na svetovnem prvenstvu 2019. Veliko je bilo pritožb, a sistem ostaja.
Da, nič se ni spremenilo. Res je, za Hrvaško in Slovenijo je bila to draga šola. Po spodrsljaju v boju za SP 2019 sta se nato obe reprezentanci uvrstili na EuroBasket. Zdaj pa … Sistem je, kakršen je. Treba se mu je prilagoditi. Dejstvo je, da je naša reprezentanca v polni postavi povsem drugačna. Tudi slovenska. Vseeno pa menim, da smo mi bolj oslabljeni. Navsezadnje bosta selektorju Aleksandru Sekuliću na voljo tudi Klemen Prepelič in Mike Tobey. Pod črto, manjkala bosta le Luka Dončić in Vlatko Čančar. Pogojno še Zoran Dragić, če bo okrepil enega od evroligašev. Kolikor se spomnim, je bila Slovenija leta 2019 bolj zdesetkana.

Kakšen vtis pa je Slovenija na vas pustila v Tokiu?
Že v pripravah na olimpijske kvalifikacije smo odigrali dve prijateljski tekmi, in sicer na Reki in v Ljubljani. Tedaj sem videl, da je to reprezentanca, ki kotira zelo visoko. Vodi jo, vsaj po mojem mnenju, najboljši košarkar na svetu. Luka je res izjemen. Gre za fanta, ki lahko na eni tekmi povsem enakovredno igra na štirih igralnih položajih. Od ena do štiri. Najboljši strelec, najboljši asistent, najboljši skakalec. Ostali so mu sledili. Slovence je bilo užitek gledati. Predvsem v trenutkih, ko so imeli dovolj moči. Res pa je, da je Luka postopoma popuščal. Na žalost je nato prišla tista tekma s Francijo, ki bi se lahko končala tudi drugače. Odločala je ena posest, ena žoga. Še zdaj imam pred očmi Prepeličev prodor in Batumovo blokado. Se zgodi. Verjamem, da se je bilo po tistem porazu težko zbrati za tekmo za tretje mesto. Za nameček je na drugi strani stala odlična reprezentanca Avstralije. Gre za ekipo, ki redno igra v izločilnih delih velikih tekmovanj.

Kaj je tisto, kar dela Dončića drugačnega in toliko boljšega?
Vsestranskost. Njegove osnove so izjemne. Že dolgo nisem videl košarkarja, ki bi prav zaradi teh temeljev vladal. Njegova igra je polna trikov in nepredvidljivih metov. Krasi jo izjemna košarkarska inteligenca. Vse kar dela, dela na najvišji ravni. Izpostavil bi ravnotežje v igri. Ni najhitrejši, ni najbolj natančen in ni najbolj skočen. Toda zaradi inteligence in ritma skrbi za ravnotežje. Košarka pa je igra v tem, kdo bo koga vrgel iz ravnotežja. On je vedno na pravi strani. Zna izkoristit trenutek tekmečeve slabosti.

Zdi se, da se je zgodba šele dobro začela.
Prepričan pa sem, da to še zdaleč ni najvišja točka njegovega košarkarskega razvoja. Daleč od tega. Ko se bo telesno pripravil do te mere, da bo lahko to svojo vrhunskost vzdrževal na daljše obdobje, bo še bolj nevaren. Govorimo o igralcu, ki bo spadal med pet najboljših vseh časov. Zakaj? Ker se pač igra. Neverjeten je. Pa še čas je na njegovi strani. Užitek ga je gledati.

Spominja na največje košarkarske velikane. Tudi na Tonija Kukoča, v kratkem obdobju vašega soigralca. Ob koncu tedna bo tudi uradno sprejet v Hišo slavnih. Kakšen je vaš spomin nanj?
Kot Dončić – nekaj posebnega. V tistem obdobju je bil prepričljivo najboljši evropski košarkar. Že dejstvo, da je bil z Jugoplastiko trikrat evropski klubski prvak, pove vse. Bil je tudi najboljši igralec v jugoslovanski reprezentanci. Pečat je pustil še pri Benettonu iz Trevisa. Res pa je, da je bil takrat preskok v ligo NBA težji kot danes. A njemu je uspelo. Dokazal se je tudi v Ameriki. Znal se je prilagoditi tamkajšnjim razmeram in ekipi, v kateri je igral. Bil je izjemen asistent, odličen strelec, poleg tega pa še najboljši obrambni igralec. Če bi igral v današnjih časih, bi bil na Dončićevi ravni. Prav zaradi tega se vesel, da bo končno sprejet v Hišo slavnih. Tam bi moral biti že pred leti.

Morda je kar malce presenetljivo, da z nami govorite v vlogi hrvaškega selektorja. Po kvalifikacijskem turnirju v Splitu ste bili namreč deležni glasih kritik. Še celo predsednik Hrvarške košarkarske zveze Stojko Vranković in predsednik strokovnega sveta Dino Rađa sta vas javno blatila. Za marsikatero besedo bi bilo verjetno bolje, če bi ostala znotraj družine.
Tiste kritike so se me dotaknile. Lagal bi, če bi dejal, da mi je bilo vseeno.

Vseeno ostajate …
Zgodilo se je, kar se je zgodilo. Glave so bile vroče. Nato smo se odkrito pogovorili. Razčistili smo vsa odprta vprašanja ter se dogovorili o tem, kako naprej.

Pred tekmo Hrvaška – Slovenija (Split, torek ob 20.45)

– Intervju s Ćirom Blaževićem
– Hrvaška svetovni podprvak? Ostale so le ruševine.
– Robert Prosinečki: Slovenija? Bili so določeni stiki
– Jaka Bijol: Zavedamo se, da ne igramo najlepšega nogometa
– Veliko olajšanje za Slovenijo pred tekmo v Splitu
– Kek po mučni tekmi z Malto: Večkrat bi potreboval kardiologa

#related-news_1