Igral med zvezdniki, zdaj uživa v novi življenjski miselnosti

Sašo Ožbolt je bil del evroligaške Olimpije. Foto: Aleš Fevžer

Pred leti je splezal na Mont Blanc. Na vrh Evrope. Na trenerski poti tako visoko, skoraj zanesljivo, ne bo. ''Morda je škoda mojega trenerskega potenciala, a notranje zadovoljstvo mi pomeni največ,'' pripoveduje nekdanji slovenski košarkarski reprezentant Sašo Ožbolt, zdaj trener bistriške Plame Pur, s katero se je znašel na pragu prve lige.

V sredo zvečer je dvorana OŠ Antona Žnideršiča v Ilirski Bistrici znova pokala po šivih. Približno 1.200 gledalcev je glasno pozdravilo zmago Plame Pur v drugi tekmi finala 2. SKL proti Zlatorogu. ”Še lani smo igrali v tretji ligi, pa smo imeli podobno podporo s tribun. Raven tekmovanja ni ključnega pomena. Ljudje so tukaj res povezani z ekipo in dihajo s košarko,” pripoveduje trener članske bistriške ekipe Sašo Ožbolt, zadovoljen, da je izsilil odločilno tretjo tekmo v Laškem.

Prva liga vseeno ni ključni cilji. ”Seveda, vsak športnik želi zmagati. A osnovna želja je, da na odločilni tekmi ostanemo v igri vse do vstopa v zaključek. Nato bomo iskali svojo priložnost. Vem, da je Zlatorog pod precej večjim pritiskom. Odkrito napadajo ekspresno vrnitev v prvo ligo. Mi pa smo presegli vsa letošnja pričakovanja,” pripoveduje 43-letni Primorec, ki že sedem let deluje v Plami Pur.

Ilirska Bistrica diha s košarko. Foto: KZS

Na vprašanje, kako bi se na morebitno zmago odzvali v Ilirski Bistrici, ni znal enoznačno odgovoriti. ”To je vprašanje za upravo. Kolikor so ‘nori’, bi morda res odšli v 1. SKL. Ne nazadnje so tukaj še danes ponosni, da so še globoko v časih nekdanje Jugoslavije igrali v prvi zvezni ligi in vknjižili eno zmago. V dvorani imamo spominsko sliko na tisto obdobje. Kdo ve, verjetno bi zdaj predsednik dal izdelati novo sliko,” pravi Ožbolt.

A če je morda prvoligaška stopnička trenutno za klub še prevelik zalogaj, pa nekdanji reprezentant ne čuti notranjih osebnih dvomov o ustreznosti okolja, v katerem deluje. V desetletju po igralski upokojitvi je namreč razvil prav posebno osebno filozofijo. Pravi, da ga ne mikajo večji in bogatejši klubi. ”Tukaj se počutim enkratno. Srečen sem. Če bi bilo mogoče, bi v Ilirski Bistrici ostal do konca življenja,” pravi nekdanji košarkar kranjskega Triglava, Slovana, Olimpije, Zagreba in matičnega Portoroža.

Nekoč soigralca, danes trenerja: Stipe Modrić v Iliriji, Sašo Ožbolt v Plami Pur. Foto: Aleš Fevžer

Prav v domačem kraju je začel graditi tudi trenersko kariero in hitro prišel do slike o vrednotah. ”Pogovoril sem se s seboj. Prišel sem do določenih zaključkov. Vem, kaj mi v življenju res pomeni. Marsikdo me ne razume in mi očita preskromno ambicioznost. Morda je res škoda trenerskega talenta. A lep primer je sredina tekma. Ko sem se po njej peljal domov, sem razmišljal o tem, da sem osrečil 1.200 ljudi. In sebe,” pravi Ožbolt in dodaja: ”Tukaj me res spoštujejo. Tega, roko na srce, v marsikaterem okolju nisem bil deležen. Tukaj sem. In zaradi tega rad okolju tudi nekaj vrnem. Vem, zveni všečno, a je povsem iskreno.”

Ko ga povprašamo o finančnih motivih, odvrne, da je v košarkarski karieri lahko nekaj denarja privarčeval. ”Predvsem pa gojim skromno življenje. Kupim, kar potrebujem,” pripoveduje primorski trener, ki je novo strast našel v kolesarstvu, znan pa je tudi po ljubezni do gora. Vrata v ta svet mu je odprl oče. Sestri so se hribi zamerili, sam jih je vzljubil. Vse do te mere, da se je povzpel tudi na Mont Blanc (4.909 metrov).

A če trenerske ambicije brzda sam, pa je bilo drugače med aktivni košarkarsko kariero. Veljal je za izjemnega talenta, ki je prišel do reprezentančne in evroligaške ravni. Ključni preskok pa so mu preprečile zdravstvene težave. ”Težko govorim o tem, kaj bi bilo, če mi jo ne bi zagodle poškodbe. Vseeno sem pod koši dosegel kar nekaj lepih trenutkov. Ponosen sem nato, da sem s Slovenijo zaigral na dveh velikih tekmovanjih. Vem, da bi verjetno lahko dosegel več. Morda bi lahko zaigral za kakšen večji klub v tujini. A kaj to pomeni? Zaslužil bi več denarja. Ne vem, ali bi bil danes bolj zadovoljen,” je pogovor zaključil Sašo Ožbolt.