V zmajevo gnezdo se je po letu dni vrnil Jaka Blažič, ki je po neposrečeni turški epizodi še bolj lačen košarke. Iz rok Eda Murića je nazaj prejel tudi kapetanski trak, četudi po sili razmer. Pri 33 letih je drugi najstarejši član ekipe, a verjame, da ima pred seboj še nekaj sezon na najvišji ravni.
Cedevita Olimpija kljub trojni domači kroni v pretekli sezoni ni navdušila. Glavna cilja sta bila seveda znova povezana z nastopi v mednarodnih tekmovanjih – ligi ABA in evropskem pokalu. Če jim polfinalnega izpada proti Partizanu ne gre očitati, je drugače v EuroCupu, kjer so Ljubljančani še precej pred koncem skupinskega dela ostali brez možnosti za napredovanje.
Ekipi je v prvi vrsti manjkal Jaka Blažič, ki je zmaje vrsto let povezoval tako s kvaliteto na parketu kot mirnostjo in preudarnostjo v garderobi. Njegov lanskoletni odhod, ki je tako navijače kot tudi vodstvo kluba precej presenetil, se je naposled poznal še bolj od pričakovanj. Zato ni presenečenje, da je naveza, ki deluje, letos znova združila moči.
“Zelo sem bil vesel, ko smo se dogovorili s Cedevito, ker sem vedel, da bom dobil priložnost za igro. Star sem 33 let, a verjamem, da imam še kakšno leto dobre košarke pred sabo,” je glede vrnitve v zmajevo gnezdo dejal slovenski reprezentant, ki je zelo lačen košarke: “Prav zaradi lanske sezone, ki ni bila uspešna. Znova poškodba in raznorazne stvari, ki jih ne bi sploh omenjal.”
Zaradi poškodbe Eda Murića, je znova prevzel tudi kapetanski trak. Ob odhodu Alena Omića in tudi Zorana Dragića, ki je sicer uradno še član moštva, a mu klub išče drugo košarkarsko sredino, se je vrnil v pomlajeno ekipo. S 36 leti je starejši le Jaka Klobučar. Njegov glas bo tako še pomembnejši, a kot pravi, ne bo imel veliko dela: “Imaš ga takrat, ko kdo ne želi trenirati in dela po svoje. Kolikor sem spoznal fante, mislim, da nimajo takšnega ega. Je pa zdaj lahko govoriti, pred začetkom sezone, ko še ni bilo resnega poraza. Takrat se vidi, kakšna je ekipa.”
Trenira brez bolečin
Slednja se mu zdi še bolj atletsko nadarjena, kot ob odhodu v turški Bahcesehir, ki ga je bolj kot ne že blokiral iz spomina. “V fizični pripravi ni težav. Morda Simone Pianigiani in Jurica Golemac tudi različno razmišljata. Pianigiani si želi hitre igre, a če ne dobiš viška na začetku, poskuša umiriti stvari in iskati rešitve ob koncu napada. Tukaj se razlikujeta. Bomo pa z dobro obrambo in skokom imeli veliko priložnosti za hitro igro, kar bomo koristili.”
Na druženju z novinarji pred začetkom bojev v ligi ABA in evropskem pokalu – Cedevita Olimpija se državnemu prvenstvu priključi šele v končnici – je Blejčan spregovoril tudi o izpraznjenosti po napornem svetovnem prvenstvu. Predvsem psihološki, saj zaradi poškodbe hrbta lep čas ni igral in treniral. Na srečo jo je odnesel brez težjih posledic.
“Treniram in igram brez bolečin. To je najbolj pomembno. Fizična priprava še ni takšna, kot bi si želel, a v roku nekaj tednov bom tudi to nadoknadil,” pravi Blažič, medtem ko še ostaja nekaj grenkega priokusa iz Manile: “Lahko bi šli v polfinale, a nikomur nimam kaj zameriti. Imeli smo nekaj dobrih tekem. Premagali smo favorizirano Avstralijo, kar morda nihče ni verjel. Smo veseli, bi si pa želel, da bi se uvrstili v polfinale in naskakovali medaljo. Mogoče kdaj drugič.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje