Kdo je Aljaž Kunc, nepričakovani novinec v slovenski reprezentanci?

Aljaž Kunc. Foto: Profimedia

Največje presenečenje in hkrati najmanj poznano ime s širšega seznama Slovenije za priprave na prihajajoče svetovno prvenstvo je brez dvoma 23-letni Aljaž Kunc. Zadnjih pet let se je šolal in igral na univerzi Iowa State. Vrnitev v Evropo nenadejano začenja kar v članski slovenski reprezentanci. Spoznajte novopečenega reprezentanta.

Čeprav se je košarkarsko izobraževal v KK Janče in leta 2016 v Turčiji z reprezentanco Slovenije zaigral tudi na evropskem prvenstvu do 18 let, se je že zelo zgodaj odločil, da gre svoj talent izbrusit čez lužo. V ameriški univerzitetni športni svet poznan pod imenom NCAA, od koder se vsakoletno v ligo NBA prebije največ perspektivnih košarkarjev.

Sprva je bil tri leta član univerze Washington State. Sledila je selitev na Iowa State, kjer je ostal nadaljnji dve leti. V minuli sezoni je s Cikloni, kot se imenuje košarkarsko moštvo te univerze, vpisal 19 zmag in 14 porazov. Marčevske boje v izločilnih bojih konference Big 12 je sklenil v polfinalu, medtem ko se je od NCAA turnirja poslovil v prvem krogu. Kunc je na 23 tekmah – 10 jih je izpustil zaradi poškodbe prsta – v povprečju igral slabih 25 minut in prispeval 7,1 točke, 4,1 skoka in 1,3 asistence.

Nepričakovan klic selektorja

Trenutno si išče svoj prvi profesionalni klub. Kot velika odskočna deska pri iskanju primerne košarkarske sredine se mu je nepričakovano ponudila članska reprezentanca. Vpoklica s strani selektorja Aleksandra Sekulića ni pričakoval, je razkril v pogovoru za Sportklub.

“Presenečenje je bilo zelo prijetno. Vpoklic v člansko reprezentanco sanjaš kot otrok. Izjemna čast zame in vse okoli mene. Zdaj se je treba pripraviti in čez deset dni iti tja, kjer se bo treba boriti in napredovati,” je povedal ob vrnitvi s krajšega oddiha v Novigradu. Priložnost bo izkoristil, da se dokaže, bori in napreduje, je dodal: “Da pokažem, kaj znam. Zadnjih pet let v ZDA nisem imel medijske pozornosti. To je sijajna priložnost, da predstavim svoje ime, da me spozna tudi slovenska javnost.”

Aljaž Kunc, Slovenija — Kunc decembra 2016 na EuroBasketu do 18 let. Foto: FIBA

Aljaž v višino meri 207 centimetrov in se najbolje znajde na krilnem položaju. Sam zase pravi, da ga odlikujejo dober met z razdalje, obramba, borbenost in izpolnjevanje zadolžitev trenerja. Za vpoklic je sicer izvedel le nekaj dni pred objavo seznama, ki ga je v razširjeni obliki Sekulić z javnostjo delil v ponedeljek. Sloveniji po poškodbi Eda Murića močno primanjkuje prav visokih košarkarjev, prav pod obročem je v slovenski reprezentanci že več let velik primanjkljaj.

Spoznati bo moral vseh 19 reprezentantov

Iz reprezentance do 18 let, s katero je Kunc pred sedmimi leti igral v Turčiji, letos v članski izbrani vrsti ne bo imel soigralca. Tako bo dodaten izziv tudi spoznavanje z novimi obrazi in izgradnja kemije. “Vse bo na novo. Spoznati bo treba vseh 19 fantov. Le z Gregorjem Glasom sva trenirala individualno. To bo lepa izkušnja in izziv, tudi glede tega pozitivno zrem naprej.”

V ZDA se je naposlušal vprašanj o Luki Dončiću. Najpogosteje mu je bilo zastavljeno, če sta se že spoznala. Po koncu julija bo lahko končno odgovoril pritrdilno. “Kaj je pa Luka naredil za slovensko košarko po vsem svetu … Že zadnjih pet let me vsi samo o njemu sprašujejo. Res je postavil Slovenijo na košarkarski zemljevid tudi v Ameriki, kjer vemo, da jih preostali svet ne zanima.”

V dneh do zbora, ki je na sporedu 17. julija, bo pridno treniral. Tudi s pomočjo Košarkarske zveze Slovenije. “Seveda. Treba je priti pripravljen. Na dopustu sem bil le tri dni. KZS omogoča tudi individualne treninge, ki jih bom izkoristil. Pa potem zjutraj še fizika in kondicija. Tale dva tedna se bom lepo pripravil, da pridem na priprave že z določeno pripravljenostjo in potem od prvega dne samo ‘gasa’ naprej.”

Glede iskanja delodajalca medtem ostaja miren in popolnoma zaupa svojemu zastopniku. “On opravlja svoj posel in jaz svojega. Ko bo, pa bo. Tudi reprezentanca je odskočna deska, da se dokažem in pokažem Evropi. Potem bo morda malce lažje. Timing je dober, naprej pa bo vse odvisno od mene.”

Več o ameriški izkušnji

Kako to, da ste se odločili za selitev v ameriško univerzitetno košarko? Je šlo za željo po izobrazbi ali košarki?

Vedno je bila želja košarkarska. Izobrazba pa dodaten bonus. Vedno sem si želel igrati v Ameriki in izkusiti NCAA ligo. Ko se je pokazala priložnost, sem jo hitro zagrabil in se potem tam potepal pet let.

Kako deluje univerzitetni športni svet v ZDA, ki je zelo drugačen od evropskega? Nenazadnje je tudi prava navijaška strast tam v univerzitetni in ne profesionalni košarki.

Zadnji dve leti sem bil v Iowa State, kjer je bila vsaka domača tekma razprodana in v dvorani 15.000 ljudi. Atmosfera je res super. Vsako tekmo igraš proti najbolj talentiranim igralcem v ZDA. Samo letos jih je bilo na naboru izbranih deset takšnih proti katerim sem tudi igral. Talent je na visoki ravni. Tudi vzdušje okoli univerzitetne košarke je na nivoju, ki si ga prej nisem predstavljal. Ob tem imaš tudi pogoje za delo. Vsaka univerza ima svojo dvorano, fitnes, 24 ur na dan na voljo trenerje. Če imaš v sebi žar, da hočeš biti boljši, je to dobra priložnost.

Hilton Coliseum je vedno zapolnjen do zadnjega kotička. Foto: Profimedia

Kako je bil videti vaš dan na kampusu?

Je kar zahtevno in naporno. Prvi trening je že ob sedmih in traja nekje do devetih. Potem greš v šolo na pouk. Nato se vrneš na individualne treninge in fitnes. Od šestih zjutraj, ko se zbudiš, nekje do osmih zvečer, ko prideš domov, si ves čas v pogonu. Ni naporno le fizično, temveč tudi prenašati vse ostalo. Se pa splača. Ko pride sezona in vidiš vso podporo, koliko to ljudem pomeni, je kar vredno.

Kdo vas je v NCAA najbolj navdušil s talentom?

Veliko se jih je zvrstilo, proti katerim smo igrali. Tudi letos se mi zdi, da sta bila dva izbrana med prvih 15. Bolj kot igralce bi omenil ekipe. Kansas jih je recimo letos poslal nekaj na draft. V zadnjih letih so tudi uspeli osvojiti naslov prvaka. Igrali smo tudi proti North Carolini in Baylorju, ki je tudi pred leti osvojil naslov in v NBA poslal par igralcev. Talenta ne primanjkuje.

Je pa drugačen stil košarke. Veliko Američanov, ki pride iz lige NCAA in tudi tujci, ki se vrnejo v Evropo, jih čaka preskok in navajanje na drugačno košarko. Upam, da bo meni lažje, ker sem že bil v Fibinem pogonu. To navajanje je le še eden izmed izzivov, katerega se veselim. Sicer pa tudi evropska košarka postaja vse hitrejša in z veliko meti za tri točke.