Počasi se bliža prva reprezentančna akcija v sezoni 2021/22. Slovenija konec meseca začenja kvalifikacije za svetovno prvenstvo 2023, najprej sta na vrsti obračuna s Hrvaško in Švedsko. Aleksander Sekulić si zagotovo že sestavlja seznam košarkarjev, na katere bo računal, a trenutno ne položaju centra znova zeva precejšnja luknja.
Slovenski košarkarji lov na mundial začenjajo v skupini C, kjer jim poleg Hrvaške in Švedske družbo dela še Finska. Slovenci bodo za uvod v kvalifikacije 25. novembra gostovali na Hrvaškem in tri dni kasneje gostili Švede. Naslednji dve reprezentančni okni sta na sporedu še februarja in junija.
Pogled na reprezentančne kandidate razkrije, da je znova nastalo pomanjkanje kvalitetnih centrov. V zadnjih letih so za Slovenijo zaigrali trije naturalizirani Američani, a trenutno so prav vsi zaradi poškodb potisnjeni ob rob igrišča, kar selektorju Aleksandru Sekuliću zagotovo povzroča nemalo sivih las.
Kaj se dogaja s slovenskimi centri in kdo so kandidati za nastop?
Mike Tobey
Mike “Miha” Tobey, ki je v dresu Slovenije navduševal kot zadnji in ob Luki Dončiću deloval kot center, ki bi lahko zaigral tudi v ligi NBA, je bil to sezono udeležen le na dveh tekmah. Zadnjič 18. septembra v 1. krogu španskega prvenstva.
213 centimetrov visoki Američan, ki si v Valencii garderobo deli s Klemnom Prepeličem, se še od lanske sezone spopada z osteitisom pubisom. Gre za vnetje sklepa dveh glavnih medeničnih kosti na sprednji strani medenice in povzroča bolečine v dimljah in medenici.
Zdravljenje lahko traja tudi več mesecev, kar na lastni koži zdaj čuti tudi priljubljeni “Miha”, kot so ga poimenovali reprezentančni soigralci. V Valencii jih skrbi, da bi bila naposled potrebna operacija, ki bi okrevanje močno podaljšala.
Jordan Morgan
Nekdanji član Olimpije Jordan Morgan je slovensko državljanstvo prejel februarja 2020. Z njim je Slovenija zakrpala vrzel pod koši v kvalifikacijah za EuroBasket 2022. Debitiral je proti Madžarski in vpisal 16 točk ter devet skokov.
Letos ni konkuriral za nastop v kvalifikacijah za olimpijske igre, saj si je v prejšnji sezoni, ko je bil še član ruskega Unicsa iz Kazana, težje poškodoval levo koleno in strgal križno vez. Zadnjo tekmo je odigral 14. aprila v polfinalu EuroCupa proti Virtus Bologni.
Anthony Randolph
Še dlje je s košarkarskih parketov odsoten Anthony Randolph, ki je bil del zlate slovenske reprezentance, ki si je leta 2017 pokorila Evropo. Zadnjič si je dres Real Madrida nadel 18. decembra 2020, ko so se galaktiki v Evroligi pomerili z Olympiakosom.
Proti Grkom je “Tonček” utrpel eno najtežjih poškodb, ki se lahko pripeti košarkarju – strgal si je Ahilovo tetivo na levi nogi. Nemudoma je šel pod nož, iz kluba pa so sporočili, da bo okrevanje trajalo vsaj deset mesecev.
Na začetku oktobra se je Randolph vrnil na treninge in se počasi vrača v formo, a trenutno še vedno ne konkurira za nastope na tekmah. Spomnimo pa, da pred tem je že naznanil zaprtje reprezentančnega poglavja.
Dimec in Macura
Za Slovenijo je na položaju centra v preteklosti s statusom naturaliziranega košarkarja zaigral tudi Alen Omić, a po odhodu iz Bourga si 216 centimetrov visoki center še išče nov klub. Junija se je sprva zdelo, da se bo vrnil v slovensko reprezentanco, a so na zvezi pet pred dvanajsto angažirali Tobeyja.
Pred mesecem dni je na vprašanje Sportkluba, če je zdaj zgodba z reprezentanco končana, odvrnil: “Tega ne bom komentiral. Nimam kaj reči. Imajo več naturaliziranih igralcev, od treh bodo enega vedno uspeli dobiti.” Ob junijskem dogajanju in dejstvu, da Omić trenutno še nima kluba, se zdi njegova vrnitev v izbrano vrsto nemogoča.
Zdi se, da večja vloga čaka tretjega centra Cedevite Olimpije Žigo Dimca, ki je bil z reprezentanco tudi minulo poletje. Najverjetneje bo Sekulić vrzel krpal tudi z vse boljšim Jurijem Macuro, ki se je dobro znašel v novomeški Krki. Je prvi center moštva in v ligi ABA v povprečju prispeva devet točk in 6,2 skoka v le 16 minutah igre na dvoboj. Najboljšo tekmo je odigral v 4. krogu proti Zadru, ko je Hrvatom natrosil 17 točk in pobral kar 16 odbitih žog.
Ostanejo visoka krila Edo Murić, Luka Ščuka in Jan Kosi, ki pa niso vajeni igrati na položaju centra, niti nimajo za to primerne višine. Morda bi izjemoma tam lahko nekaj minut odigral le Murić, kar je dokazal v kvalifikacijah za olimpijske igre na odločilni tekmi proti Litvi, ko je imel z osebnimi napakami težave Tobey. Takrat se je Murić z bojetivo predstavo po robu postavil tudi odličnemu centri Indiana Pacers Domantasu Sabonisu.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje