Predsednik Košarkarske zveze Slovenije Matej Erjavec in novoizvoljeni sekretar Aleš Križnar sta potegnila črto pod leto 2023 in spregovorila o največjih izzivih in načrtih za slovensko košarko v prihodnosti.
Domači ženski EuroBasket 2023 je pod streho, medtem ko se je moška reprezentanca na svetovnem prvenstvu uvrstila med osem najboljših. To sta bila za slovensko košarko dva največja in z vidika organizacije za zvezo tudi najzahtevnejša dogodka v preteklem letu, v katerem ni manjkalo presenečenj in pretresov.
Če je letošnje evropsko prvenstvo z vidika kakovosti dogodka izpolnilo pričakovanja in doseglo raven, ki jo je KZS postavila že leta 2013 z moškim prvenstvom stare celine, podobno ne moremo trditi za športni del. Spor s prvo zvezdnico ženske izbrane vrste Niko Barić in neuspešen lov na naturalizacijo tujke, sta privedla do podpovprečnega izida in slabega obiska tribun dvorane Stožice.
Ambicije moške izbrane vrste sta močno zajezili dve težki poškodbi ključnih članov ekipe, Eda Murića in Vlatka Čančarja. Medtem ko je julija kot strela z jasnega udarila novica, da se od položaja sekretarja poslavlja Rašo Nesterović. Mož, ki je bil brez dvoma eden glavnih akterjev ob velikih reprezentančnih uspehih zadnjih let, vključno z evropskim naslovom leta 2017.
Aleš Križnar vstopa v velike čevlje, a kot sta pojasnila skupaj z Matejem Erjavcem, čevljev nekdanjega kapetana slovenske reprezentance ni mogoče povsem zapolniti. Pa ne zaradi številke noge. Tudi zato sta napovedala, da je v prihodnje pričakovati še kakšen prihod na zvezo, kjer si želijo stroko dodatno okrepiti z nekdanjimi reprezentanti. Enega vidijo tudi v nekakšni vlogi športnega direktorja.
Glavni cilj moške reprezentance v letu 2024 je brez dvoma uvrstitev na olimpijske igre, ki si jo bo poskušala zagotoviti julija na težkem turnirju v Pireju. Februarja bo na sporedu tudi prvo okno v kvalifikacijah za EP 2025.
V ženski konkurenci se nadaljuje iskanje kvalitetne tujke za naturalizacijo, medtem ko so tekmovalne ambicije povezane z novembrskim nadaljevanjem kvalifikacij za EP 2025.
O čem vse je govoril Matej Erjavec, predsednik KZS?
O dogajanju v letu 2023:
Matej Erjavec: Zadnjega pol leta je bil za nas izziv. Poškodba Eda Murića nas je vrgla s tira, zgodil se je odhod Raša Nesterovića, nato je prišla tudi poškodba Vlatka Čančarja. Po svetovnem prvenstvu so nas pričakale težave doma, s sodniki. Zato smo zamaknili druge kadrovske rešitve. Aleš Križnar pa je novi generalni sekretar, ki ga ni potrebno posebej predstavljati.
O možnosti uvedbe dodatnega položaja – športnega direktorja:
Raša ne moreš zamenjati. Obrnili smo smer ladje. Našel sem si garača. Luka Dončić upošteva tiste, ki jim zaupa. Takšen je bil gotovo Rašo. Zelo razmišljamo o tem in o dodajanju bivših igralcev okolju reprezentance. Ko smo se zanj odločili, smo ugotovili, da ni pomembno ime funkcije, temveč delo, ki ga opravlja. Ne vem, če se bo tako imenoval položaj, a bomo v kratkem pripeljali bivšega igralca, pa morda niti ne zgolj enega.
O domačem evropskem prvenstvu za ženske:
Rezultatsko je bil gotovo neuspeh in smo pričakovali več. Tudi obisk je bil premajhen. Mislim, da se je prvič zgodilo, da sta bila oba gostitelja na zadnjih dveh mestih. Glede vsebinskega dela bi nas pohvalil. Bil je takšen, kot je bil moški, le z odsotnostjo gledalcev. Prej ali slej se bodo dvorane napolnile. S poslovnega vidika je bilo tveganje veliko, a na projektu s proračunom 2,5 milijona evrov, smo naredili negativno ničlo, nekaj deset tisoč evrov izgube, ki jo bo KZS brez težav pokrila.
O odločitvi, da niso kandidirali za organizacijo kvalifikacijskega turnirja za OI 2024:
Še nobena športna zveza v enem letu ni prejela štiri ali pet milijonov evrov sredstev s strani države in tudi mi ne bi. Tudi ne bi bilo pošteno vlade postavljati v takšen položaj, medtem ko se država obnavlja po poplavah. Ob tem, da smo že dobili milijon in 400 tisoč evrov za žensko evropsko prvenstvo. To ni bilo realno.
O napovedi kandidature za EP 2029 si več preberite TUKAJ.
O novem mandatu za selektorja Aleksandra Sekulića:
S selektorjem sva govorila in se dogovorila. Gre za dogovor o triletnem sodelovanju. Vse skupaj mora potrditi le še izvršni odbor. Vse bo ostalo, kot je bilo. Morda bo prišlo do kakšne spremembe v spremljevalnem štabu. (preberite več)
O morebitni zasičenosti košarkarjev s selektorjem Sekulićem:
Načeloma se ne posvetuješ veliko z igralci. Pri nas je sicer tako družinsko, da se tudi to pogovarjamo. Zasičenosti ni čutiti. Tudi dolgo niso skupaj, šele tri leta. Prav tako je bilo veliko akcij, kjer niso vsi igralci sodelovali.
O možnosti tujega selektorja v prihodnjih letih in vplivu Luke Dončića:
Tako daleč naprej nismo razmišljali. Za naslednji ciklus pa smo se že odločili. Težko je govoriti o trenerjih Luke Dončića. Videli smo, imel je Ricka Carlisla in zdaj Jasona Kidda. Kdo bi njemu lahko pomagal? On je takšna ekstra kakovost, to so igralci, ki so močnejši od trenerjev. LeBron postavlja trenerje, tudi Luka jih. Tako preprosto je. Kaj bo 2029, trenutno ne vem. Dejstvo pa je, da smo tako že razmišljali. Ko smo postavili Sekulića, smo razmišljali o tudi o piramidi slovenskih trenerjev. Nimamo slabe stroke.
O prihodnosti Luke Dončića v reprezentanci po rojstvu hčerke Gabriele si več preberite TUKAJ.
O situaciji okoli naturaliziranega igralca Mika Tobeyja, ki je izrazil zanimanje za nadaljnje sodelovanje:
Dolgoročno bo treba o tem razmišljati, tujci niso večni. Sem pa vesel, da je to rekel in se odločil, potem ko je bil po svetovnem prvenstvu v dilemi. Včeraj je odigral dobro tekmo. Če bo pokazal še več konstantnosti, še toliko boljše.
O čem je govoril Aleš Križnar, sekretar KZS?
O imenovanju na položaj sekretarja:
Zavedam se odgovornosti te funkcije. Na določenih področjih sem že bil vključen v aktivnosti v zadnjih letih. Imel sem tudi dva odlična mentorja, ki ju ne rabim posebej omenjati. Verjamem, da bomo na določenih področjih uspeli še nadgraditi zgodbo. Predvsem pa si želimo še bolj okrepiti odnose s klubi. Tukaj je še največja priložnost za nadgradnjo. Tudi na naši strani, da poskusimo pridobiti več denarja, kar je na dvomilijonskem trgu precejšen izziv. Da bi tako olajšali delo klubov, ki so naš največji deležnik.
O tem, kako težko bo nadomestiti Raša Nesterovića:
Realno odločitev na koncu ni bila težka, ne bi pa rekel, da vstopam v čevlje Raša, ker to zelo težko narediš. Morali smo pogledati, kako celotno zadevo zapeljati, da bo delovala pisarna v povezavi s sponzorji, klubi, vsemi. Direktne primerjave ne bi delal, ker je funkcija povsem drugačna. Poimensko ja, operativno pa so drugačna razmerja. Po desetih letih je tudi predsednik na drugačnih funkcijah, govorim mednarodno. Dobili smo močnega ‘igralca’, kombinacija je v redu. Tudi sam sem v komisijah, te povezave in poznanstva obstajajo, ne bi pa se primerjal z Nesterovićem. Moj del je bolj operativno-posloven.
O pridobivanju svežega kapitala:
Na dvomilijonskem trgu, z vsemi uspehi, ki jih imajo vse zveze in naborom sponzorjev, je to zelo velik izziv. Dnevno se srečujemo s tem, kako priti do svežega kapitala. S številom sponzorjev smo na meji. Tudi, kjer si lahko podjetja privoščijo več, želijo ekskluzivo. Od države bi si želeli več denarja in posluha. Sicer se stvari obračajo na bolje, a enostavno je težko izhajati iz dneva v dan. Izzivi so z denarnim tokom, kar smo zadnja leta uspeli nadzorovati in normalno delovati. Finančni del je stabilen, bi si pa želeli normalen proračun, s katerim bi lahko več vlagali naprej.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje