Ljubljana? Evroligaški vlak je odpeljal

Foto: Aleš Fevžer

Medtem ko nas do konca evroligaške sezone 2022/23 čakata le še tekma za tretje mesto in veliki finale v Kaunasu, se zdi najmočnejše evropsko klubsko košarkarsko tekmovanje za Slovenijo vse bolj oddaljeno.

Zdaj že kar krepko oddaljenega 7. decembra 2012 je pri tedanji Union Olimpiji v dokaj skromno zasedenih Stožicah v devetem krogu evrolige gostoval Himki. Aaron Baynes, Jaka Blažič, Klemen Prepelič in soigralci so takrat pod taktirko Saša Filipovskega poskrbeli za odmevno zmago (74:72). Pa tudi zgodovinsko. Bila je namreč zadnja ljubljanska v evroligi. Šest dni zatem so zmaji, med katerimi je bil tedaj tudi Alen Omić, gostovali še v Madridu, visoko izgubili proti Realu (91:60), sklenili mednarodno sezono in se poslovili od evrolige.

Do danes se niso vrnili. Minilo je že debelo desetletje. In trenutno prav nič ne kaže, da bi se v kratkem znova pojavili med elito. V zadnjem desetletju je Olimpija nastopala v EuroCupu in Fibini ligi prvakov, stik z Evropo pa si je naposled zagotovila šele ob združitvi s hrvaško Cedevito. Čeprav ob ljubljansko-zagrebški fuziji ni manjkalo obljub o vrnitvi na evroligaško sceno, pa je trenutna realnost precej drugačna.

Košarkarji Olimpije so se leta 2012 takole poslovili od evrolige. Foto: Aleš Fevžer

Ljubljančani bi si enoletno vrnitev v evroligo sicer lahko zagotovili z zmago v EuroCupu ali potencialno tudi v ligi ABA. Toda … Slovenska prestolnica sicer izpolnjuje glavnino zahtev za nastop med elito (dvorana z 10 tisoč sedeži, letališče, ki ni oddaljeno več kot 100 km, hotel s 4 zvezdicami z oddaljenostjo največ 25 km …). Zatakne pa se na finančni ravni. Evroliga namreč zahteva spodnjo proračunsko mejo – 7 milijonov evrov. Cedevita Olimpija naj bi bila “prekratka” za približno dva milijona, pri čemer pa je javna skrivnost, da domači pokrovitelji zategujejo pas, Emil Tedeschi pa z Atlantik Groupo ne želi biti denarni žakelj brez dna.

Še zdaleč ne gre zanemariti dejstva, da slovenskim prvakom nikakor ne gre na roko niti beograjska “oboroževalna tekma”. Crvena zvezda in Partizan sta namreč zapolnila jadranski evroligaški bazen, zato se zdi vrednost ljubljanskih delnic še šibkejša. S to tezo se strinja tudi Sportkubov strokovni košarkarski komentator Marko Maravič. “Evroliga se zapira. Po zgledu lige NBA. Vse pa temelji na financah. Žal mi je, da Olimpija tempu ne sledi več,” pravi nekdanji reprezentant, ki prostora za Olimpijo ne vidi niti ob širitvi na 20 ali 24 moštev.

Ob tem opozarja, da se celo zmagovalec evropskega pokala Gran Canaria resno spogleduje z možnostjo, da zavrne pravico do nastopa med elito, saj bi bil finančni preskok prevelik. “Če bo Olimpija v prihodnje še kdaj želela igrati v evroligi, bo potrebovala investitorja z zajetno finančno injekcijo. Druge poti ne vidim. Na žalost se evroliga oddaljuje,” pravi Maravič in ob navduševanju nad beograjsko evroligaško evforijo opozarja na neposredno podporo države in prijaznejšo davčno politiko.

Poleg ljubljanske Olimpije, ki je dvakrat zaigrala tudi na zaključnem turnirju (1967 in 1997) sta slovenske barve v evroligi v preteklosti branila še novomeška Krka in Zlatorog (Pivovarna Laško).