Najboljša klofuta za slovensko košarko

Košarka 15. Nov 202210:57 1 komentar
Žiga Samar je bil tokrat odlična rešitev za prvega organizatorja igre. Foto: Aleš Fevžer

Medtem ko si bodo mnogi protagonisti nedavnih zmag nad Izraelom in Nemčijo poleti, ko bo Slovenija igrala na svetovnem prvenstvu, pred malimi ekrani upravičeno dopovedovali, da so šli v težkih časih prav oni po kostanj v žerjavico in odprli vrata do elite, pa si prvi dirigent zadnjega reprezentančnega sklica lahko upravičeno obeta vidno vlogo tudi v Aziji. Žiga Samar je namreč v novembrskem kvalifikacijskem oknu opravil zrelostni izpit in bi bil lahko dobro desetletje eden od vitalnih členov izbrane vrste.

Edo Murić, ki je v zadnjih letih postal sinonim za reprezentančno borbenost, požrtvovalnost in tudi stalno razpoložljivost, v ponedeljek zvečer, po zmagi izbrane vrste nad Nemčijo (81:75) in uvrstitvi na svetovno prvenstvo 2023, ni mogel prehvaliti soigralcev. Od tistih, ki so kot stalni rezervisti v zahtevnih razmerah, ko košarkarska klima v državi ni bila prav ugodna, kader pa močno okrnjen, vskočili, zavedajoč se dejstva, da realnih možnosti za nastop na velikem tekmovanju v absolutni konkurenci nimajo, do mladih upov. Omenil je predvsem dva. Vsega 18-letnega debitanta Urbana Klavžarja in tri leta starejšega Žigo Samarja. No .. Kapetan ga je preimenoval. “Šamar se je izkazal,” je hudomušno dejal Murić, pri čemer skorajda ne gre verjeti, da se mu je v izjavo zaradi prehitrega jezika prikradel lapsus. A če je bil Samar tokrat res šamar (v hrvaščini – klofuta), je bila to po poletni boleči zaušnici na EuroBasketu, ki še kar boli, najbolj koristna klofuta za slovensko košarko.

Ni novinec. Nase je opozoril že v predhodnih akcijah in bil del odprave na EuroBasket. A tokrat je bil prvič nesporni prvi organizator igre. Kar 64 minut je v Tel Avivu in Kopru skupno preživel na parketu in bil srce napadalnega ožilja, obenem pa tudi pomemben faktor v obrambi. Na trenutke je deloval kot rutinirani veteran, ki zna postaviti soigralce, sprožiti proti obroču in spretno spreminjati tempo napada. Na dveh tekmah je dosegel 27 točk, dodal 10 skokov in kar 18 asistenc, v času, ko je bil na parketu, pa je bila Slovenija za 17 točk boljša od Izraela in 15 od Nemčije.

“Vedeli smo, kaj je v igri. Vedeli smo tudi, da do končnega uspeha vodi le borbenost. Tekmo smo začeli korektno. Sledilo je nekaj vzponov in padcev, a pokazali smo pravo borbenost. Ta nas je krasila. In to je bil ključ do zmage in uvrstitve na svetovno prvenstvo. Ko enemu igralcu steče, je tudi vsem ostalim lažje,” je po tekmi umirjeno ocenjeval jeseniški organizator igre, ki tudi v izjavah deluje zelo zrelo. In skromno. Nemara celo za odtenek preveč.

Ko smo ga poskušali zbosti, naj si vendarle pripiše del zaslug za pomembni zmagi, se je zgolj nasmehnil. “Da, zadovoljen sem s svojo predstavo. A raje bi govoril o ekipi. Brez soigralcev ne bi bil del zmagovite ekipe. V predhodnih akcijah sem bil jaz opora nosilcem. Zdaj sem bil jaz v središču, ostali pa so pomagali meni. To je košarka. Vsak igralce ima svojo vlogo. In odigrati jo mora na najboljši možen način,” je dejal in dodal: “Priznam pa, da sem predvideval, kaj me čaka v tem kvalifikacijskem oknu. A to zame ni bil pritisk. Ko smo se zbrali, smo si zabičali, da bomo igrali borbeno. In prav to nas je pripeljalo do dveh zmag.”

V Hamburg, kjer si po selitvi iz Fuenalbrade in vlogi posojenega igralca berlinske Albe služi klubski kruh, se je vrnil zadovoljen. Z vozovnico za SP 2023. “Lepo je, da se po letu 2014 Slovenija vrača svetovno prvenstvo. To je bil naš cilj. Ob manku talenta pa je bil ključ tokrat borben pristop. Tudi s tem se lahko kosamo. A na tej točki se ne smemo zaustaviti. Zares veseli bomo lahko, ko nam bo odmeven rezultat uspel tudi na samem velikem tekmovanju,” je pristavil pronicljivi organizator igre, ki je zajetne minutaže (23 minut) deležen tudi na klubski ravni. Tako se za njegovo nadaljnjo rast ni bati, nesporno dejstvo pa je, da je z njim slovenska reprezentanca dobila odlično organizatorsko rešitev. Za daljše obdobje.

Slovenska košarkarska reprezentanca si je torej z zmagama v Tel Avivu in Kopru zagotovila vsaj tretje mesto v skupini J in s tem uvrstitev na SP 2023. Četrtič v zgodovini (2006, 2010 in 2014). Februarja, ko se bo pomerila z Estonijo v gosteh in Izraelom doma, bi lahko teoretično skočila celo na drugo ali prvo mesto. A ključnega pomena je, da bo prihodnje leto igrala na prvenstvu, ki ga bodo gostili Japonska, Indonezija in Filipini (25. 8. – 10. 9.)

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje