"Ob pogledu na steno se zavem, kje delam"

Foto: Filip Barbalič

Mladi hrvaški košarkarski trener Hrvoje Radanović, ki je med sezono prevzel Laško in se prebil vse do četrtfinala državnega prvenstva, v pogovoru za Sportklub o soočenju s Cedevito Olimpijo, delu z mladimi, Gregorju Fučki kot "tekmecu" za stolček, prihodnosti …

Nedolgo nazaj se je v košarkarskih kuloarjih govorilo o črnih oblakih nad dvorano Tri lilije. Nekdanji evroligaš, pokalni prvak in državni podprvak, predvsem pa klub, v katerem so igrali številni izjemni košarkarji, naj bi se znašel v kritičnem stanju. Kakšna je prihodnost savinjskega prvoligaša, sicer še vedno ni jasno. Več kot očitno pa je, da so se zatekli k delu z mladimi. V mlajših kategorijah so Laščani že lep čas hit. Mladci pa so letos svojo kožo drago prodali tudi v članski kategoriji. Sezono so v nedeljo končali v četrtfinalu. Pred naš mikrofon je ob tem stopil 35-letni hrvaški strokovnjak Hrvoje Radanović, ki je v klub prišel januarja, potem ko je svojo trenersko kartoteko zapolnjeval v Šibenki, Vienni, Kvarnerju, Cedeviti Junior …

Intervju: Hrvoje Radanović

Med sezono smo poslušali namige o propadanju Laškega, sezono pa ste končali kot četrtfinalisti prvenstva. Obenem so mladinci postali državnimi prvaki, selekcijo U-20 pa je bila tretja. Je to odgovor?

Ponosen sem, da delujem v Laškem, kjer ima trener prepotreben mir za delo. Ekipo sem prevzel januarja, potem ko je Tri lilije po dveh sezonah in pol zapustil Nejc Kobal. Zanj lahko rečem, da je opravil odlično delo. V roke sem prejel selekcionirano zasedbo, predvsem pa fante, ki so pripravljeni delati. Potrebovali smo nekaj časa, da smo se povsem uskladili. Vsak trener ima seveda svoje zahteve, ekipa pa svoje specifike. A ob koncu sezone lahko rečem, da sem zadovoljen in ponosen.

Izločila vas je Cedevita Olimpija. Je bil to preizkus realnosti na najvišji ravni?

V odločilni tekmi za preboj v končnico smo premagali Rogaško. To je bila za nas tekma sezone. Olimpija je nagrada za vse. To je ekipa, ki je bila med najboljšimi v EuroCupu. Vodi jo izjemni Zvezdan Mitrović, v kadru pa so košarkarji, ki so jih moji fantje lahko spremljali le v televizijskih prenosih. Kot trener sem skušal dati priložnost za igro vsem. Menim, da smo nudili dostojen odpor.

Ste v očeh svojih košarkarjev videli kaj strahospoštovanja?

Zvezdan Mitrović, eden najboljših trenerjev v Evropi, je po prvi tekmi stopil do naše klopi ter meni in vsem košarkarjem stisnil roko. S tem sem povedal vse.

V oči bode povprečna starost, ki le rahlo presega 20 let.

To je klubska vizija. Uprava je imela ob tem tudi dovolj poguma, da je pripeljala mlada trenerja. Najprej že omenjenega Nejca Kobala, nato mene. Včasih je bilo težko. Izgubljali smo tudi z visokimi razlikami, a na koncu smo lahko ponosni.

Ni skrivnost, da ostajate v Laškem.

Takoj po zmagi nad Rogaško smo se dogovorili za novo triletno pogodbo. Navdušen sem nad videnim v Laškem. Gre za majhen kraj, v katerem imajo ljudje radi košarko. Vseeno imamo mir za delo in dokazovanje. Sem pa tudi človek, ki prisega na tradicijo in zgodovino. Zato lahko rečem, da mi je v čast delati v klubu, ki je igral v evroligi. Delujem v klubu, ki ga je vodil Aleš Pipan, eden največjih slovenskih trenerjev vseh časov. Pa košarkarji … Miljan Goljović, Matjaž Tovornik, Mileta Lisica, Boštjan Nachbar, Ervin Dragišić, Saša Dončić, Alen Omić, Sani Bečirović in tako naprej. Ko v klubskih prostorih analiziramo tekme, košarkarjem pogosto rečem, naj si vzamejo čas in pogledajo zgodovinske fotografije, ki visijo na stenah. Tudi sam to večkrat storim in se zavem, kje delam. Ponosen sem, da sem tukaj.

A z besedami o zgodovini bo mlade košarkarje težko zadržati. Upate že danes napovedati, kdo bo ostal in kdo bo zanesljivo odšel?

Zdaj, ko so vtisi sezone še povsem sveži, vam lahko mirno rečem, da bi se najraje v novo sezono podal z nespremenjeno ekipo. Realnost je drugačna. Sezono smo končali v nedeljo, sledil je sprejem pri županu. Že 25. maja bom sklical prvi trening. Jasno, sledil bo tudi premor. Ta bo postregel s spremembami. To je naravno.

Povsem konkretno?

Nigel Scantlebury in Emir Krajinić odhajata v večji okolji. Zaslužila sta si boljši pogodbi. Ni skrivnost, da sta Filip Horvat in Alen Zulić na pragu selitve v ZDA. Vsi ostali? Bomo videli. Da, verjetno bo kdo še odšel. A ob vseh odhodih bomo v klubu lahko ponosni. Tudi jaz bom ponosen. Poglejte, v Laškem delujem le nekaj mesecev. A lahko rečem, da je to moje najlepše košarkarsko obdobje. Sodeloval sem z iskrenimi mladeniči, ki uživajo v košarki. Tukaj ni prav nobenega negativizma.

Po naših informacijah sta Gal Čop in Matic Rezec z eno nogo in pol že v ljubljanski Iliriji. Vas odhodi vendarle skrbijo?

Lahko rečem le, da me skrbi, kako bom med vsemi košarkarji, ki so tukaj, prihajajo ali pa želijo priti, izbral ekipo. V podrobnosti ne bom zahajal. Rečem lahko le, da se je glas o Laškem, kjer imamo strategijo dela z mladimi, razširil.

Mimogrede, vam je znano, da je bil resen kandidat za prevzem Laškega Gregor Fučka?

Vem, vem. A to sem izvedel šele, ko sem prebral intervju s Fučko v vašem mediju. Kaj naj rečem? Bil sem še otrok, ko sem spremljal ekipo, v kateri so igrali Navarro, Bodiroga, Jasikevičius in Fučka. In ko sem prebral ta intervju, sem se nasmehnil. Prevzel me je ponos. Obenem pa me je tudi malce stisnilo. Postalo mi je še bolj jasno, da se moram dokazati. Dodal pa bi še, da bi bila vrnitev Fučke v slovenski prostor nekaj zelo pozitivnega.

Vaš uspeh v Laškem je odmeval tudi na Hrvaškem, mar ne?

Da, dobil sem kar nekaj odzivov. Naj se ob tem še enkrat vrnem k tekmi z Rogaško. Večer pred tekmo sem poklical Danka Cvjetićanina, ki je kot košarkar osvojil evroligo in zaigral v finalu olimpijskih iger. Pomagal mi je. Nato si je ogledal tudi tekmo z Olimpijo. Verjamem, da bo ta zgodba še odmevala na Hrvaškem. Morda bodo razumeli, da se izplača delati z mladimi. Sami vidite naše mlade košarkarje, kako se borijo. Rezultat na koncu niti ni tako pomemben. Smisel je drugje. Zato ne bom pozabil, da so nekateri, denimo legendarni klubski delavec Zdenko Lipovšek, ki tukaj deluje že 40 let, ob uvrstitvi v četrtfinale jokali. Jokal je tudi, ko mu je minuli teden pokazal zlato kolajno prvenstva do 18 let. Včasih pozabljamo, kaj je pravi smisel športa.