Bine Prepelič je eden od dveh slovenskih debitantov na velikih reprezentančnih tekmovanjih, predvsem pa ob kar dveh hudih poškodbah na položaju krilnega centra nesporno poletno odkritje.
V zadnji akciji ponedeljkove tekme z Gruzijo je Bine Prepelič v obrambi tekmecu odvzel žogo, podal Gregorju Glasu, ta pa je ob svojem prvem košu na Japonskem protinapad zaključil z zabijanjem in postavil končni rezultat (88:67). Akcija košarkarjev s pripadajočim letnikom 2001, tudi kot delna napoved reprezentančne prihodnosti. A če bo moral Glas ob močni konkurenci na zunanjih položajih na pravo priložnost še čakati, pa je Prepelič že tokrat v prvem planu. Danes dokaj pričakovano, pred tedni skorajda nepredstavljivo.
Če bi imel Aleksander Sekulić na voljo vse razpoložljive košarkarje, bi po vsej verjetnosti Bine tekme z druge celine spremljal ob robu priprav na novo klubsko sezono v Belgiji. A ko sta si Edo Murić in Vlatko Čančar kot v najhujši selektorjevi nočni mori poškodovala kolenske vezi, se je vrzel na igralnem položaju številka štiri še povečala. 22-letni Bistričan, sicer bratranec Klemna Prepeliča, je najprej dobil interno bitko in se prebil celo do prve peterke. Ponujeno priložnost spretno izkorišča in upravičuje selektorjevo zaupanje.
“Ne čutim nekega dodatnega pritiska. Tekma kot tekma. Vsekakor je pa zame velika čast nositi dres slovenske reprezentance na tako velikem tekmovanju,” pripoveduje mladi član prve peterke, ki je na tekmah z Venezuelo in Gruzijo skupaj dosegel osem točk in dvanajst skokov, ključno delo pa je opravil na drugih ravneh. Predvsem pri branjenju rakete, pri zapiranju in obrambnem boju z višjimi košarkarji. Po tej plati deloma že spominja na Eda Murića, ki je prav tako kakšen manko centimetra nadomeščal z veliko borbenostjo, za nameček pa je v napadu znal sprožiti met tudi z razdalje.
“Visok sem, kolikor pač sem. Centimetrov ne morem spremeniti. Treba pa se je boriti. Vem, da lahko z močjo, željo in energijo prispevam pomemben delež v obrambi. Pomagam tudi v skoku, ki je pogosto odločilen,” o svoji vlogi v reprezentanci razmišlja 200 centimetrov visoki košarkar, ki je po odhodu iz domače Bistrice na članski ravni igral za domžalski Helios, se kalil pri ljubljanski Iliriji in Škofji Loki, medtem ko pa se na klice Cedevite Olimpije ni odzival, pa čeprav ga je v Stožice snubil sokrajan Sani Bečirović, tedaj še športni direktor ljubljanskega kluba. Ko je napočil čas za selitev na višjo raven, je izbral Spirou Charleroi.
In prav belgijski klub, s katerim ima še veljavno pogodbo, je predstavljal prelomnico v karieri. Ne le zaradi prvega prilagajanja na tuje okolje. Pomembno vlogo je odigral športni direktor kluba Axel Hervelle, sicer nekdaj uveljavljen košarkar. Svetoval mu je, naj preoblikuje svoje telo, se znebi odvečnih kilogramov in okrepi mišično maso. Za Prepeličem so tako garaški meseci, deloma tudi v bratrančevi družbi v Slovenski Bistrici. Na reprezentančni zbor je tako prišel kakovostno pripravljen, se po besedah selektorja dokazoval na vsakem treningu in posledično postal slovensko reprezentančno odkritje.
Po zmagah proti Venezueli in Gruziji je ob našem pogovoru na Okinavi deloval sproščeno, a zavedajoč se dejstva, da ga najtežje preizkušnje še čakajo. Njega in reprezentanco. Dosedanja tekmeca vendarle ne spadata v najvišji košarkarski razred, za preboj v Manilo pa bo treba premagati Avstralijo ali Nemčijo. “Gre za dobro znana tekmeca. Moji soigralci so že igrali z njima. Verjamem, da se jima lahko postavimo po robu. Toda v tem trenutku o tem ne razmišljamo. Pred nami je namreč še tekma z Zelenortskimi otoki,” pravi najmlajši v slovenski reprezentanci.
Zadnja tekma v prvem skupinskem delu se bo začela ob 13.30 po slovenskem času. Znana pa ni le ura, temveč, kot pravi Prepelič, tudi ključ do zmage. To je ponovitev obrambne predstave s tekme proti Gruziji, tudi z upanjem, da bo igra bolj stekla še v napadu. “Pričakujem sicer malce lažje tekmo. Vselej pa je pomembna dobra priprava. Naša zadnja tekma to zgolj potrjuje. Znova moramo garati v obrambi in nato iskati tranzicijo. Jasno je, da želimo v drugi del nesti vse točke,” je zaključil Bine Prepelič.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje