Reprezentančni center Žiga Dimec se ta teden podaja na japonsko avanturo. Ob tem še vedno ne skriva razočaranja po neuspehu na EuroBasketu, hkrati pa je dal jasno vedeti, da nanj selektor v novembrskem in februarskem kvalifikacijskem oknu ne bo mogel računati.
“Za takšna vprašanja imamo strokovni štab. Tam morajo priti do odgovora,” je na vprašanje, v čem je bila slovenska reprezentanca na letošnjem EuroBasketu drugačna od lanske olimpijske preizkušnje, odvrnil Žiga Dimec. V Nemčiji je imel je sicer zelo skromno vlogo. Predvsem v Berlinu, kjer je na dveh tekmah na parketu skupaj prebil vsega štiri minute.
Več kot dva tedna po razblinjenih sanjah o kolajni še vedno ne skriva razočaranja. “Poskušal sem pozabiti, pa ste me znova spomnili. A kar je bilo, je bilo. Zreti moramo v prihodnost. Pred nami bodo novi izzivi, tudi nova velika tekmovanja,” pravi član evropskih prvakov 2017 in olimpijske zasedbe 2021.
Če bi se oklenili njegovih besed, bi naslednji reprezentančni izziv našli v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo 2023. A ob tem ima 211 centimetrov visoki center za selektorja Aleksandra Sekulića, ki je “preživel” zgodnji izpad, dokaj jasno sporočilo: “V japonski ligi ni predvidenega premora. Tudi pot v Evropo je zelo dolga, povezave pa v teh časih otežene. Posledično ni realno, da bom novembra in februarja del reprezentance. Upam, da bo fantom uspelo. Možnosti so povsem realne.”
Poteg Dimca bodo prihodnji mesec na kvalifikacijskih tekmah z Nemčijo in Izraelom zanesljivo manjkali tudi poškodovani Jaka Blažič, Zoran Dragić in Luka Ščuka ter klubsko odsotni Luka Dončić, Goran Dragić, Vlatko Čančar, Mike Tobey, Klemen Prepelič, Žan Mak Šiško in Gregor Glas. V zraku pa ostaja vprašanje, ali bo/bi selektorjevo vabilo sprejel Gregor Hrovat.
Dimčev novi klubski delodajalec je Nishinomiya Storks. Nastopal bo v drugi japonski ligi. Jasno z upanjem, da se prebije tudi v prvo ligo in zgradi večletno japonsko kariero. “Ponudba je bila dobra. Ko sem jo prejel, nisem imel nobene niti približno podobne možnosti. Zato sem ugriznil v izziv. Očitno je čas, da poskusim nekaj novega,” pravi dosedanji član Zlatoroga, Rogaške, Krke, Bayreutha, Lietkabelisa, Primorske, Olimpije in nazadnje Anwila.
Odločitev za azijsko avanturo je sprejel skupaj s soprogo, saj se na pot odpravlja celotna družina. Otroka (3 in 5 let) bosta obiskovala mednarodni vrtec in nato šolo. Sam verjame, da bo komunikacija v angleščini potekala brez težav, pripravljen pa je tudi na učenje japonskih osnov. Neznank tukaj ni. Kaj pa pod koši? “Ko sem dobil ponudbo, sem se preko spleta videl in slišal s trenerjem in vodstvom kluba. Dejali so mi, da sem jaz tisto, kar iščejo. Upam in verjamem, da bo tako tudi v praksi,” odgovarja Dimec, za katerega skrbi vse bolj prodorni agent Saša Zagorac, sicer njegov nekdanji reprezentančno soigralec
Savinjčan ob prestopu ne skriva, da so bili razlogi za selitev tudi finančne narave. V klubu po, poleg dveh Američanov, tretji tujec, kar je tudi maksimalno dovoljeno število. Ob drobnem tisku, da sta lahko na parketu skupaj največ dva tuja košarkarja. Sezona se je že začela. Dimec zaradi urejanja vize prihaja z zamudo. Redni del sezone bo potekal do aprila, po krajšem premoru sledi končnica.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje