Pretep, ki je prelomil sezono (VIDEO)

Real je z dramatično nedeljsko zmago proti Olympiacosu (79:78) v Kaunasu že enajstič osvojil evroligaški vrh. MVP finalnega turnirja je postal Walter Tavares, najboljši igralec finala je bil Sergio Rodriguez, junak posebne vrste pa trener Chus Mateo. A zgodba ima več ozadij. V prvem je protagonist Sergio Llull, ki je dosegel odločilni dve točki, 24 dni pred tem pa je zakuhal prelomni incident. Svojo vlogo pa je v enem od ozadij posredno odigral tudi Gašper Vidmar.

Pisal se je 27. april. Beograjski Partizan je imel v žepu drugo zmago v četrtfinalni seriji proti Realu, ko je Kevin Punter minuto in 45 sekund pred koncem že davno odločene tekme (95:80) pripravljal temelje za nov napad. Z grobo osebno napako ga je zaustavil Sergio Llull, izsilil agresivno reakcijo Američana, ki je nato eskalirala v vsesplošni pretep košarkarjev obeh ekip. Sledil je disciplinski ukrep. Predvsem pa je prišlo do popolnega zasuka. Real je od tistega trenutka naprej vknjižil pet zaporednih evroligaških zmag, najprej je trikrat premagal Beograjčane, nato v polfinalu Barcelono in za piko na i še Olympiacos, pa čeprav je bil na večini tekem, tudi v nedeljskem finalu v Kaunasu, večkrat v podrejenem ali kar navidezno izgubljenem položaju.

Video: pretep v Madridu (27. 4)

Incident v Madridu je bil torej točka preloma. Deloma zaradi premešanih kart v preostalem delu četrtfinalne serije, predvsem pa je na površje potisnil zmagoviti značaj in šampionsko miselnost, ki je izvirala iz jedra španske ekipe. Prav to je namreč do izraza prišlo tudi ob koncu preteklega tedna v Kaunasu, kjer je Real še enajstič v zgodovini postal evropski klubski prvak. Tokrat ga je do lovorike prvič samostojno pripeljal 54-letni “večni pomočnik” Chus Mateo, za katerega se je zdelo, da je pravzaprav več mesecev na izhodnih vratih.

“Deležen je bil toliko kritik in nezaupanja, da bi se mu marsikdo moral opravičiti,” je na trenerja po zmagoslavju pokazal MVP zaključnega turnirja Walter Edy Tavares. “Veliko je pretrpel. Želel nas je povezati, poskrbeti, da bi zaigrali kot ekipa. To je bila njegova prva prava sezona. Ni mu bilo lahko. Tukaj smo zaradi njega. Ne bi nam uspelo brez njegovega dela. Verjel je v nas. Mnogi niso. Zasluži si te trenutke,” je Matea, ki je skupno v Realu prebil že več kot 15 let, a je taktirko prevzel šele po skrivnostnih zdravstvenih težavah Pabla Lasa, hvalil zelenortski center.

Walter Tavares. Foto: Luca Sgamellotti/Euroleague Basketball via Getty Images

Tudi zgodba Tavaresa je nekaj posebnega. Pisalo se je leto 2017. Real je imel zastrašujoče močno moštvo, a se je ob nizu poškodb znašel v težavah. Ko sta jo skupila Gustavo Ayon in Ognjen Kuzmić, so v klubu mrzlično iskali rešitev na položaju centra. Prva izbira je bil tedaj zlati slovenski reprezentant Gašper Vidmar. Toda odškodninska ovira v pogajanjih z Banvitom, kjer je takrat igral Ljubljančan, je bila previsoka. V Real se je tako preselil 221 cm visoki Tavares, ki je v Španiji že igral za Gran Canario, nato pa je dokaj neuspešno poskušal zgraditi kariero v ligi NBA.

V španski prestopnici je reprezentant Zelenortskih otokov pognal globoke korenine. Že v prvi sezoni je bil pomemben del šampionske ekipe, nato je svoj igralski vpliv še okrepil. Do te mere, da je bil trikrat zapored uvrščen v prvo peterko evrolige, včeraj pa je bil izbran še za najkoristnejšega igralca zaključnega turnirja. Položaj klasičnega centra, ki sicer v sodobni košarki izumira, je s trenerjevimi usmeritvami in ob pomoči zunanjih soigralcev uspešno prilagodil ter z igro po globini in skoki razvil nevarno napadalno orožje, v obrambi pa se je zlil v specifično consko obrambo 2:3.

Foto: Rodolfo Molina/Euroleague Basketball via Getty Images

A prav dejstvo, da Tavares še zdaleč ni bil edin junak, kaže na odločilno madridsko paleto. Ta je na koncu prikrila tudi dejstvo, da je položaj prvega organizatorja igre v Realu močno pomanjkljiv. Balkanski pridih sta ekipi dajala Mario Hezonja in Džanan Musa, za nepredvidljivost in raznolikost so skrbeli tudi Nigel Willias-Goss, Fabien Causer, Adam Hanga … Pa tudi zlati slovenski reprezentant Anthony Randolph, ki je po nizu zdravstvenih težav res le bleda senca junaka EuroBasketa 2017.

A na koncu znova pridemo do veteranskega jedra. Sergio Rodriguez, Sergio Llull in Rudy Fernandez so bili jeziček na tehnici že v četrtfinalu. Da še niso za odpis so potrdili tudi v polfinalnem obračunu z Barcelono. Z obrambo, vnašanjem mirnosti, koši … V finalu je bil Rodriguez celo prvi strelec (15) in asistent (9) zmagovite ekipe. Lull, s katerim smo začeli ta prispevek, je resda dosegel le dve točki. Toda to je bil odločilni koš iz težkega položaja vsega tri sekunde pred koncem tekme, s katerim je pokopal Olympiacos.