Zoran o Goranu Dragiću: Nič ne bo narobe, če to povem

Košarka 13. Avg 202112:00 > 13:45 0 komentarjev
Zoran Dragić si vedno vzame čas za navijače. Foto: Uroš Skaza

Po prihodu v Slovenijo smo za nekaj minut za rokav pocukali tudi Zorana Dragića, mlajšega brata zlatega kapetana Gorana. Zoki je še enkrat več dokazal, da mu nikoli ni težko dati izjavo ali dve, da ne govorimo o njegovem odnosu do navijačev. Ni se mu težko fotografirati, kaj šele dati podpis, kar je še enkrat več dokazal na Brniku, nato pa tudi na Telemachovem srečanju.

Mlajšega Dragića zaradi poškodbe kolena ni bilo zraven na Eurobasketu 2017, ko so Slovenci osvojili evropsko prvenstvo, zdaj v Tokiu jim je točka zmanjkala do kolajne. Po prihodu slovenske reprezentance na Brnik je fante pozdravil tudi Goran, ki globoko obžaluje ravno to, da njegov brat nima medalje z velikega tekmovanja.

“Zokiju bi jo res privoščil. Tisto leto, ko je bil poškodovan, smo mi osvojili zlato medaljo. To me še danes boli. Mislim, da bodo imeli še priložnost. Boli pa to, ker so bili tako blizu,” je dejal Goran.

“Gre za zgodovinski uspeh, a ni še konec”

Besede svojega brata je videl tudi Zoran: “Naključje je želelo, da sem moral tisto leto izpustiti reprezentančno akcijo, saj sem imel poškodbo kolena. Fantje so super odigrali in prišli do zlate kolajne, ampak nimaš kaj. Na nek način se je vrnilo s temi olimpijskimi igrami. Spisali smo zgodbo, ki je ni še nihče do zdaj. Gre za zgodovinski uspeh, res pa je, da sta nas dva centimetra ločila od kolajne, kar boli, a če pogledam zdaj, je tudi četrto mesto vrhunski dosežek. Imamo še mlado ekipo, čaka nas še kar nekaj skupnih akcij,” nam je zaupal košarkar Baskonie.

Slovenski košarkarji so prišli pozdraviti zaposlene na Telemachu. Foto: Uroš Skaza

Bili so čustveno prazni, izjemna je bila tudi Avstralija

Poraz v zadnji sekundi proti Franciji ni bil šok le za slovenske navijače, ki so doma grizli blazine in vse, kar jim je prišlo pod roko, šok je bil tudi za košarkarje, ki dva dni kasneje v tekmi za tretje mesto niso bili pravi, ne fizično ne psihično.

Zoki je priznal, da jih je nesrečni poraz proti Franciji potrl. foto: FIBA.

“Do tiste tekme proti Franciji smo igrali fenomenalno, nobene tekme nismo izgubili, zato tak nesrečen poraz zagotovo pusti posledice. Bili smo čustveno prazni. V tekmo proti Avstraliji smo šli z namenom, da zmagamo, a Avstralci so odigrali fenomenalno, zadeli vse. Kljub temu smo bili blizu, a še vedno je bilo na koncu premalo za olimpijsko kolajno,” pove z 32 leti najstarejši član čete selektorja Aleksandra Sekulića.

Javno mnenje: z Gogijem bi padla Francija, Zoki ni zanikal

Čeprav je ta zgodba zaključena, nismo mogli mimo vprašanja, kaj bi bilo, če bi bil Goran zraven na tisti tekmi proti Franciji. Javno mnenje je, da bi galski petelini ostali brez perja.

“Ne vem, če bi tekmo rešil on ali ne, a bi bilo lažje. On bi bil na enki, Donke na dvojki. Imeli bi dva kreatorja, obramba bi se osredotočila nanju, potem smo tukaj ostali, ki povezujemo to ekipo. Bilo bi vsekakor drugače, a dokazali smo, da lahko tudi brez njega. Škoda,” skomigne in doda: “Mislim, da ne bo nič narobe, če povem, da smo ga prepričevali, da se nam pridruži v Tokiu, a bili neuspešni. Odločil se je, poslovil se je na najlepši možni način. Osvojil je zlato na evropskem in tukaj ni kaj dosti za dodati.”

Zoki je priznal in poskušali prepričati Gogija, da se vrne, a se ni dal. Foto: Uroš Skaza

Razlog za tviter vojno

Dragić je za konec spregovoril tudi o tistem zloglasnem obračunavanju na Twitterju, ki so ga izzvali nekateri posamezniki z zapisi, da so ostali reprezentanti ob Luki Dončiću zelo milo rečeno zgolj statisti. Kako to, da so se odločili javno obračunati z njimi?

Zoran Dragić in Aleksander Sekulić, foto: FIBA.

“Luka je velik vodja, o tem ni dvoma, a mi smo ekipa, velika družina. Prej je to delo opravljal Goran, zdaj Luka. Vsi smo se podredili. Vsi vemo, kaj mora kdo početi, kakšne so njegove naloge, da je vse skupaj delovalo, tako kot je. Le tako se da nekaj narediti in tako je tudi bilo,” je v diplomatsko odgovoril Zoki, a med vrsticami priznal, da jih je zapisano zabolelo. Upravičeno.

Dejstvo je, da Dončić ne bi mogel vsega sam, za sabo je imel vojsko, ki je dihala kot eno. Če bo tako tudi v prihodnje, se za slovensko košarko ni treba bati. Fantje bodo še navduševali in na noge dvigovali celotno Slovenijo.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Bodi prvi, ki bo pustil komentar!