Skrite nevarnosti začasnega slovenskega domovanja (FOTO/VIDEO)

Košarka 24. Avg 202317:06 0 komentarjev

Okinava, peti največji japonski otok z bogato vojaško zgodovino, je do 3. septembra začasni dom slovenske košarkarske reprezentance. Te dni je na najjužnejši japonski prefekturi zelo vroče, običajne so nenadne in silovite plohe, domačini pa so potrdili sloves izjemno gostoljubnih in ustrežljivih domačinov.

Okinava je od Slovenije oddaljena približno 10.000 kilometrov in je ena južnejših točk Japonske. Njene glavne značilnosti so peščene plaže, subtropski deževni gozd, koralni grebeni s pestrim morskim življenjem, močna vojaška prisotnost in te dni tudi košarka.

Otok je del prefekture Okinava in se razteza na zgolj dobrih petih odstotkih površine Slovenije, a živi tam skoraj 1,5 milijona prebivalcev, s čimer je kar desetkrat gosteje poseljen od deželice s sončne strani Alp.

To gostoto je od prve ure prihoda občutila tudi ekipa Sportkluba, ki med svetovnim prvenstvom spremlja slovenske košarkarje. Ulice so ves čas polne, hitrost potovanja pa temu primerno precej podpovprečna. Promet je sicer povsem umirjen, vozniki so pasivni, že tukaj se začuti japonska organiziranost, strpnost in popolno sledenje pravilom. Ustrežljivi so na vsakem koraku, nekoliko jih ovira le večinoma slabše poznavanje angleškega jezika.

Foto: Sportklub
Foto: Sportklub
Foto: Sportklub
Foto: Sportklub
Foto: Sportklub
Foto: Sportklub
Foto: Sportklub
Foto: Sportklub
Foto: Sportklub
Foto: Sportklub

Na Okinavi gostoval Zoran Martić

Okinava gosti dve predtekmovalni skupini in tudi eno skupino drugega dela tekmovanja. Tekme bodo v skoraj novi Okinava Areni, ki je sicer dom košarkarskega moštva Rjukju Golden Knights. Dvorana je bila zgrajena marca 2021 in je stala približno 120 milijonov evrov. V njej je med svojim dvoletnim delovanjem na klopi Čiba Jets Funabaši gostoval tudi slovenski košarkarski strokovnjak Zoran Martić.

Zoran Martič, foto: osebni arhiv.

Visoka vročina in vlaga

Okinava je od otoka Kjušu, najjužnejšega od štirih velikih otokov, ki sestavljajo Japonsko celino, oddaljena kar 640 kilometrov in se tako ne le po geografskih, temveč tudi klimatskih in kulturnih značilnostih precej razlikuje od preostalega dela dežele vzhajajočega sonca.

Vlažno subtropsko podnebje skrbi, da otok prekriva bujno rastje. Živo srebro se čez dan na termometru giblje med 30 in 35 stopinj Celzija, tudi v nočnem času se ne spusti pod 27, a je zaradi visoke vlažnosti občutek vročine še precej nad izmerjeno temperaturo. Običajni so nalivi, ki nastanejo zelo hitro, kar smo ob raziskovanju otoka izkusili na lastni (premočeni) koži. Mogoč je tudi razvoj močnejših tajfunov.

Kraljestvo Rjukju

Okinava je bila med 15. in 19. stoletjem znana kot mogočno kraljestvo Rjukju, od tod tudi ime lokalnega kluba, ki je bilo ločeno od preostale Japonske. Kraljestvo je bilo znano po pomorskem trgovanju s preostalim delom Vzhodne Azije. Okinava je bila kot samostojna prefektura Japonski priključena leta 1879, med delom tamkajšnjega prebivalstva je še vedno slišati težnje po odcepitvi Okinave, predvsem starejši lahko izrazijo, da se ne počutijo kot Japonci.

Rajske plaže skrivajo nevarnosti

Plaže Okinave obdajajo številni koralni grebeni, naravne morske jame in bogato morsko življenje. Zato je otok raj za potapljače in podvodne raziskovalce. A previdnost ni odveč, saj je otočje tudi dom številnih za človeka nevarnih živalskih vrst. Tako nas je ob sprehodu mimo ene izmed divjih plaž domačin posvaril, da je lahko plavanje zelo nevarno zaradi močnih tokov, medtem ko je od morskega življenja izpostavil morsko kačo. Nevarne so še meduze, hobotnice, ribe in tudi nekatere korale.

Za brezskrbno čofotanje po slani vodi je tako najbolje obiskati eno od urejenih plaž, kjer je manjši obalni pas zaščiten z mrežami. A številne so nedostopne tudi zaradi ameriške vojske, ki si na Okinavi lasti ogromno površin. Tako so za običajne civiliste nekateri predeli, vključno s plažami, ograjeni z bodečo žico, vstop pa omogočen zgolj avtoriziranim osebam.

Foto: Sportklub

Po drugi svetovni vojni je Okinava prišla pod ameriško vojaško oblast. V tem času je ameriška vlada zasegla zemljo za gradnjo številnih vojaških baz in vadišč. Čeprav je bila leta 1972 vrnjena Japonski, imajo ZDA še danes na otoku kar 32 objektov, ki zavzemajo osem odstotkov celotne kopenske površine.

Ameriška vojska je opazna na vsakem koraku. Od oporišč, do vojaških vozil in ameriških prebivalcev. V naselju Chatan, v neposredni bližini največje otoške baze – zračnega oporišča Kadena – je tudi Ameriška vas. Gre za nakupovalno središče na prostem v ameriškem slogu s trgovinami in restavracijami.

Začasni dom je všeč tudi slovenskim reprezentantom, ki se na Okinavi dobro počutijo. Izjema je bila le noč na četrtek, ko je prebivalce in obiskovalce otoka prebudil alarm za nevarnost zračnega napada. Sirena za začetek košarkarskega dvoboja pa se bo za Slovence prvič oglasila v soboto ob 13.30, ko bodo nastope na letošnjem svetovnem prvenstvu odprli proti Venezueli.

Ali ste vedeli?

Karate, ena najbolj znanih borilnih veščin na svetu, se je razvil na Okinavi. Ta oblika neoboroženega boja se je pričela v različnih oblikah pojavljati že v 14. stoletju. Na preostali del Japonske se je povsem razširil v začetku 20. stoletja, ko je začel pridobivati popularnost kot izvenšolski predmet med šolarji. Leta 2021 je karate na OI v Tokiu debitiral kot olimpijska disciplina. Na Okinavi se še zmeraj najde tudi izdelovalce tradicionalnih japonskih mečev, t.i. katan, ki jih je na Japonskem ostalo le še nekaj.

Vse o košarkarskem svetovnem prvenstvu na Japonskem, Filipinih in v Indoneziji, ki ga na naši spletni strani podrobno spremljamo, si lahko preberete na Sportklubovi podstrani SP 2023.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Bodi prvi, ki bo pustil komentar!

Pošlji komentar Preberi komentarje (0)

Najbolj brano - Košarka