Slovenci, se vidimo na svetovnem prvenstvu!

Košarka 26. Nov 20219:19 > 9:238 komentarjev
Stojko Vranković leta 1992; foto: Guliverimage

V zagrebški dvorani Dražena Petrovića smo z legendarnim hrvaškim košarkarjem in zdaj predsednikom košarkarske zveze Stojkom Vrankovićem ob robu slovenske zmage (76:74) spregovorili o kvalifikacijah za svetovno prvenstvo 2023, slovenskem dometu, spominu na igralske čase … Seveda sta se v pogovor prikradla tudi Dražen Petrović in Luka Dončić.

Ni ga bilo težko zgrešiti. S kar 217 centimetri izstopa povsod. Že košarkarsko kariero je gradil predvsem na višini in bil v dobi klasičnih centrov eden od obrazov nepozabnega zadnjega obdobja nekdanje skupne države. Stojko Vranković je bil del nepozabne jugoslovanske reprezentance na zlatem zagrebškem EuroBasketu 1989. Osvojil je še dve srebrni olimpijski kolajni, dva brona na svetovih prvenstvih …

Ob tem se je podpisal tudi pod uspešno klubsko kariero. Od Zadra, kjer je kot ”drniški orel” prvič opozoril nase, vse do lige NBA. Vmes je bil leta 1996 po zgodovinski blokadi s Panathinaikosom evropski klubski prvak.

Danes je 57-letni Vranković predsednik Hrvaške košarkarske zveze in v tej vlogi tudi gostitelj prve tekme kvalifikacij za nastop na svetovnem prvenstvu 2023, na kateri je z rezultatom 76:74 zmago v sosedskem obračunu slavila Slovenija.

… in Stojko Vranković danes; MaPa

Ob robu tekme Hrvaška-Slovenija se velja vprašati, ali sta to tudi reprezentanci, ki bosta leta 2023 nastopili na svetovnem prvenstvu.

Napovedi so vedno nehvaležne. Poleg tega ne ena in ne druga reprezentanca nista v popolni postavi. Kadri se bodo skozi kvalifikacije menjali. A če bi nadaljeval vaše razmišljanje, bi izrazil upanje in željo, da bosta sosedi skupaj nastopili na svetovnem prvenstvu. Slovenci, se vidimo na SP.

Znova se vračamo do vprašanja kvalifikacijskih oken, ki glavnini reprezentanc onemogočajo nastopanje z najboljšimi. Zdi se, da so težavo pripoznali vsi, sprememb pa vseeno ni. Zakaj?

Na žalost je položaj takšen, kakršen pač je. Z njim se moramo sprijazniti. Sistem kvalifikacij ne vpliva le na Slovenijo in Hrvaško, temveč na vse reprezentance. Se bo kaj spremenilo ali ne? Ne vem. Nekako se mi ne zdi produktivno, da takole negodujem. Ponavljam, moramo se sprijazniti in prilagoditi. Ob tem pa seveda iskreno upam, da bo v prihodnje le prišlo do boljšega sistema.

Komu pripisujete ‘krivdo’ za vse skupaj. Fibi, vodstvu Evrolige ali manku dialoga?

Največja težava je v tem, da je košarka morda kar edini moštveni šport na svetu, ki nima enotne krovne organizacije. Imamo Fibo, Evroligo, NBA, NCAA … Tukaj je težko iskati skupni imenovalec. Vseeno sem optimist. Verjamem, da bo Mednarodna košarkarska zveza Fiba prevzela to vlogo.

Omenila sva, da je zaradi tega kvalifikacijskega sistema tudi Slovenija drugačna kot je bila poleti. Ste jo spremljali ob njenih predstavah na olimpijskih igrah?

Seveda. Ne le to, kot veste, smo junija odigrali dve pripravljalni tekmi. Že takrat sem dejal, da ima Slovenija nekaj več. Prepričan sem bil o tem, da imate kakovost celo za olimpijsko kolajno. In? Slovenci niso bili daleč. En sam met jih je ločil od nastopa v velikem finalu proti ZDA. Iskreno bi zasedbi Aleksandra Sekulića privoščil kolajno. Zaslužila si jo je. Škoda. Ena žoga, en met proti Franciji.

Hrvaška:Slovenija 74:76; foto: Fiba

Vi seveda veste, kako je zaigrati v finalu olimpijskih iger …

To so sanje vsakega igralca. V košarki so olimpijske igre primerljive z ligo NBA. To bi moral biti cilj vsakega mladega igralca. Nekaj, kar ga žene naprej.

Koga bi izbrali, če bi vas prosili za ime enega košarkarja, s katerim sta najraje igrali?

Dražena Petrovića.

Priznamo, pričakovan odgovor. Kaj pa obrazložitev?

Ne gre le za igralske odlike, ki so seveda nesporne. Povezovala naju je čvrsta prijateljska vez. Sva vrstnika. Resda nisva bila nikoli klubska soigralca. Na žalost. Toda že od kadetske kategorije naprej sva bila del reprezentance. Vse do članov. Tudi po vseh teh letih ne najdem besed, s katerimi bi opisal osebno zadovoljstvo, ki sem ga čutil ob igranju in druženju z njim. Čast in privilegij.

Kaj pa spomin na Slovence v tistem obdobju?

Jure Zdovc, Peter Vilfan, Slavko Kotnik … Veliko dobrih igralcev.

Danes pa … Luka Dončić.

Seveda. Izjemen je.

Se je v iskanju pojasnjevanja njegovega fenomena, vsaj v vaših očeh, kdo zares približal pravemu odgovoru?

Res je bilo povedanih že veliko besed. Sam se ne bi podajal v te vode. Bi pa, kar brez težav povem, pred njim snel klobuk.

Nadaljuje tradicijo izjemno košarkarjev s področja nekdanje skupne države. Kaj dela to regijo tako košarkarsko izjemno?

Gre za niz športnih nacij. Ne le košarkarskih. Nogomet, vaterpolo, smučanje, atletika … Poglejte, koliko odličnih posameznikov in ekip prihaja iz teh držav. Šport je ljudem s tega področja prirojen.

Komentari

Vaš komentar