Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Nikola Jokić je pred dnevi postal šele deveti košarkar v zgodovini lige NBA, ki je naziv najkoristnejšega igralca sezone osvojil vsaj trikrat. Danes ga že lahko štejemo med ene najboljših igralcev vseh časov, medtem ko je po osebnosti morda celo najbolj unikaten, kar jih je kadarkoli stopilo na parket.
Živimo v eri najbolj nezvezdniškega superzvezdnika na svetu. Od nastopa tretjega desetletja tretjega tisočletja našega štetja je Nikola Jokić najboljši košarkar planeta Zemlja. Roko na srce, MVP bi moral postati že četrto leto zapored, a je lansko pomlad ameriška sedma sila, ki odloča o individualnih nagradah, družno skočila na vlak Joela Embiida in se zarotila proti srbskemu centru. Kot bi nad oceno posamezne sezone nadvladalo prepričanje, da mu enostavno ne morejo podeliti treh nagrad zapored.
Leto pozneje, tudi v luči lanskega šampionskega prstana, ko je Jokić Denverju zagotovil prvi naslov prvaka v zgodovini kluba, so se v ZDA odločevalci znova poenotili. Vrnil se je razum in Jokića vrnil na prestol, ki mu pripada.
Vsaj trikrat je bila za kralja najmočnejše lige na svetu razglašena zgolj še osmerica največjih. Kareem Abdul-Jabbar (6), Bill Russell, Michael Jordan (5), Wilt Chamberlain, LeBron James (4), Moses Malone, Larry Bird in Magic Johnson (3). Le Russell in Chamberlain sta uspela povezati tri zaporedne nagrade. Moral bi jih tudi Nikola.
Od posmehovanja do čaščenja
“The Joker”, kot se ga je zaradi zabavnih potez in genialnosti na parketu prijel vzdevek v ZDA, se je po večletnem kaljenju v Megi, kamor ga je pripeljalo ostro oko superagenta Miška Ražnatovića, čez lužo preselil leta 2015.
Tam je prehodil trnovo pot od zasmehovanja do čaščenja. Po prihodu v Denver se mu je ameriška javnost prvih nekaj sezon brez sramu posmehovala. Kamen spotike je bila prekomerna telesna teža. Kljub temu, da njegov talent ni bil nikoli pod vprašajem, je bil na naboru izbran šele 41. po vrsti. Ni potreboval veliko časa, da je pričel trkati na vrata prve peterke in dobil interni dvoboj z Jusufom Nurkićem. Njegova prva zmaga od mnogih, medtem ko vse do danes ni prenehal z razbijanjem mejnikov.
Leta 2021 je postal najnižje izbrani najkoristnejši igralec sezone, še tri leta pozneje pa ga lahko mirne vesti uvrstimo med deset največjih košarkarjev v zgodovini lige NBA.
Poleg šampionskega prstana je v zbirko individualnih nagrad pospravil še naziv MVP finala, šest izborov na tekmo zvezd, tri v prvo peterko leta, še letos bo brez dvoma sledil četrti izbor, dvakrat je bil še v drugi peterki sezone.
29-letni Srb je že vrsto let prvi strelec, skakalec in asistent svojega moštva. V sezoni 2023/24 je v povprečju na tekmo vpisal 26,4 točke, 12,4 skoka in 9 asistenc. S 130 trojnimi dvojčki je že na četrtem mestu večne lestvice in za petami Magicu Johnsonu (138).
Če ste njegov velik navijač, pa vam vsi uspehi morda pomenijo več, kot samemu Jokiću. Naj se sliši še tako neverjetno, a košarka ni njegova prva in največja ljubezen. Tega niti ne skriva. Ko je leta 2022 osvojil drugi MVP naziv, mu je delegacija Denver Nuggets nagrado izročila na njegovem domačem terenu, v konjušnici blizu njegovega rodnega mesta Sombor. Edino mesto, kjer se počuti še bolj sproščeno kot na košarkarskem parketu.
Nežni velikan
Kljub stratosferi, ki jo je dosegel na košarkarski ravni, 211 centimetrov visoki orjak ostaja najbolj ponižen in preprost igralec v severnoameriški ligi. Ko so mu lani marca sporočili, da je njegovo sezonsko povprečje trojni dvojček, je s povsem resnim obrazom cinično odvrnil: “Uuuuu.”
Po tekmi, na kateri je vpisal jubilejni 100. trojni dvojček, je znova ostal zvest svojemu humorju in hudomušno pripomnil: “Ko igraš le za statistiko, je vse lažje.”
“Gre za unikatno osebo, ki ne želi nikakršnih zaslug ali pozornosti. On želi le početi stvari po svoje in pomagati tej franšizi. Mislim, da ga vsi v Denverju, na to tudi sebe ves čas opozarjam, ne smemo jemati za samoumevnega. Te njegove veličine. Odrasel sem v tem poslu, zato vem, kako hitro se lahko vse spremeni, zato skrbim, da res uživam v vsem, kar počne,” je o svojem varovancu z izbranimi besedami pred časom spregovoril trener Denverja Mike Malone.
Napredna statistika ga obožuje
Če se vrnemo k številkam, je Jokić košarkar, ki združuje vse. Nadpovprečen in izvenserijski je že na prvi pogled ob spremljanju tekem, po osnovni statistiki in tudi naprednih statističnih metrikah.
Vse od deleža zmag (WS), do deleža točk na 100 posesti, ki jih doda s prisotnostjo na parketu v primerjavi s povprečnim igralcem lige NBA (BPM), vrednosti, ki jo doda v primerjavi s svojo zamenjavo (VORP) in tudi indeksa učinkovitosti (PER) so zapletene napredne statistike, ki jim v ZDA pripisujejo veliko težo in v prav vseh je zanesljivo vodilni prav Jokić. Tako je že vrsto let.
Bi šel kdo na “basket”?
“Bi šel kdo na basket,” je zdaj že kar legendarni zapis na osebnem Facebook profilu Nikole Jokića, ki ga je februarja 2011 objavil kot 16-letni srbski mladenič. Takrat še član mlajših kategorij novosadske Vojvodine je iskal prijatelje, s katerimi bi na betonskem igrišču igral košarko tri na tri (3:3). Objava ga je v nadaljnjih letih pogosto spremljala in postala svojevrsten simbol njegovega košarkarskega vzpona in telesne preobrazbe.
Sicer redkobesedni Nikola je pred nekaj meseci vendarle vsaj malce odprl dušo in ponudil vpogled v svoje razmišljanje. Kot je pojasnil velikan iz Somborja, je bila njegova prva motivacija po prihodu v ZDA, da bi uspel v košarki. Pozneje se je razvila obsesija, ki je postala način življenja, je pojasnil: “Postaneš obseden z uspehom. Mislim, da je zmagovanje način življenja. Zdi se mi, da lahko dobimo prav vsako tekmo. Ko zmaguješ, se zabavaš. To je moja motivacija.”
Oče in ne košarkar
Pri 29 letih še zdaleč ni rekel zadnje, se pa s košarkarsko kariero izteka tudi njegov čas v javnem življenju. Čeprav se zaveda, da so mediji nujno zlo in je zaradi popularnosti tudi tako dobro plačan – pogodba, ki jo je podpisal lani, mu bo v petih letih navrgla kar 276 milijonov dolarjev – mu slava še zdaleč ni po godu. Po karieri si predvsem želi, da ga ne bi več nihče poznal.
“Upam, da bo otrok, oziroma, upajmo, da bodo otroci name gledali kot na očeta in ne košarkarja. To bo moj življenjski cilj. Še en velik cilj bo, da ne bom imel telefona. Živel bom za trenutek, šel na pijačo s prijatelji, se igral z otroki, ukvarjal s konji in ne bo nihče iz tega delal drame. Danes ljudje iz muhe delajo slona. Ko grem v restavracijo, me ves čas snemajo s telefoni. To je zame nesramno,” je v pogovoru za podcast soigralca Michaela Porterja spregovoril zvezdnik Denver Nuggets.
Čez 15 let se vidi daleč od soja žarometov. Posvetil se bo družini in čas preživljal z otroki. “Morda se bodo ukvarjali s kakšnim športom in me bo to okupiralo, preostali čas pa bom namenil konjem. Nekaj jih imam tudi zunaj Srbije, v Italiji, Švedski in Franciji. Morda bom dirkal, to je celo moj skriti cilj. Da potujem po svetu in dirkam s konji. To se sliši zabavno.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje