V Španijo smo poklicali slovenskega reprezentanta Alekseja Nikolića, ki to sezono brani barve San Pablo Burgosa, dvakratnega zaporednega zmagovalca Fibine lige prvakov. Za Sportklub je pojasnil, zakaj je tik pred februarsko reprezentančno akcijo odpadel s seznama selektorja, kdaj se bo vrnil na parket, kakšna se mu v izbrani vrsti zdi konkurenca na položaju organizatorja igre, kako se je znašel na Iberskem polotoku, spremljanju tenisa in še marsikaj.

V letošnji sezoni slovenske barve v močni španski ligi ACB zastopa tudi 26-letni Postojnčan. Pred podpisom pogodbe se je zavedal, da gre za izjemno visoko raven košarke, a bil kljub temu presenečen nad konkurenco v najmočnejšem državnem prvenstvu na stari celini.

“Vedel sem, da je španska liga težka. Morda me je malce presenetilo, kako zelo visoka raven je. Da je vseh 18 ekip na precej podobnem nivoju. Lestvica seveda potem pokaže drugače. Izpostaviš lahko le Real in Barcelono,” odkrito o vtisu v Španiji spregovori Aleksej Nikolić, ki je sicer izkusil tudi že igranje v elitni Evroligi, kjer je od leta 2015 do 2018 igral za Brose Bamberg.

Španska izkušnja, ki je po Bosni in Hercegovini, Nemčiji, Srbiji, Italiji in Franciji že šesta na tujem za 191 centimetrov visokega organizatorja igre, sicer ne poteka brez zapletov. Ponagajal mu je koronavirus, oviralo ga je koleno, nato so se pojavile še resnejše težave s kolkom, zaradi katerih je izpustil tudi zadnje štiri ligaške obračune.

Ob minuli reprezentančni akciji ste ga morda zato številni ljubitelji slovenske reprezentance pogrešali na parketu. Zagotovo ga je na obeh obračunih s Finci tudi selektor Aleksander Sekulić, ki je imel tokrat največ težav prav na položaju “enke”.

Manjkal proti Finski

Nikolić, ki je dres Slovenije nosil že na evropskem, svetovnem in olimpijskem nivoju, je oba poraza pospremil po televizijskem sprejemniku. Na obeh tekmah je največ težav povzročala prav organizacija napada. Na tekmi v Kopru je v drugem polčasu vso breme nase prevzel celo 21-letni debitant, prav tako član španske lige ACB, Žiga Samar.

V Turčiji našel svoj mir in postal ljubljenec navijačev

Košarka

5. Feb 2022 2

Košarka

5. Feb 2022 2

Če bi lahko, bi v Olimpijo pripeljal vso reprezentanco

Eurocup

23. Jan 2022 2

Eurocup

23. Jan 2022 2

Naš sogovornik verjame, da bi lahko proti Skandinavcem priskočil na pomoč svojim soigralcem. “Definitivno mislim, da bi lahko pomagal v določenih trenutkih. Zdelo se mi je, da energetsko nismo bili pravi. Na koncu dneva so fantje dali maksimum. Vem, da je bil Luka Rupnik bolan, da je imel težave in ni bil maksimalen. To se je videlo, bil je utrujen. Sicer verjamem, da bi vse skupaj bolje izgledalo. Slabe stvari so se poklopile in so to izkoristili.”

Nikolić še pravi, da bo potrebno oba poraza hitro pozabiti in se raje ozreti v prihodnost ter osredotočiti na junijsko kvalifikacijsko okno. Že jeseni pa bo Slovenija v Nemčiji branila naslov evropskih prvakov, ko bi moral biti v izbrani vrsti znova tudi Luka Dončić.

Beseda je seveda nanesla na njegove predstave v NBA, ki jih podrobno seveda spremlja tudi Nikolić. “Dominanten. V klubu se velikokrat pogovarjamo o teh stvareh. Jaz kar rečem, da je on MVP, čeprav v ZDA to mediji drugače pumpajo. Brez, da karkoli vzamem Jokiću in Embiidu, ki imata tudi vrhunski sezoni. Pa tudi mi znamo biti malce subjektivni,” je iskreno odvrnil Aleksej, ki je bil zelo razpoložen za pogovor.

Beseda je ob Burgosu, reprezentanci in Dončiću nanesla tudi na ostale športe, ki jih še spremlja in na razloge, zakaj smo lahko hvaležni vsi, ki v zadnjih dveh desetletjih podrobneje spremljamo tenis. Prav tako je razkril, kaj mu pomeni, da je imel kot veliki navijač Partizana priložnost obleci dres svojega najljubšega kluba.

Vabljenj k branju celotnega intervjuja z Aleksejem Nikolićem.

Kakšno je zdaj stanje s poškodbo in kaj je sploh težava?

Začele so se težave z mojim kolkom po interkontinentalnem pokalu v Kairu. Že na turnirju sem imel težave, a sem poskušal iti čez to. Ko smo se vrnili, ni šlo več. Imel sem preglede, zdaj sem v procesu terapij in vrnitve. Stvari gredo v pravo smer, vse skupaj traja, a smo našli odgovore in rešitve. Imam še kakšna dva tedna, da se vrnem na igrišče oziroma v poln trening.

Kako ste se sicer znašli v Španiji? Kakšna je liga, življenje?

Ker že imam izkušnje s tujino, mi ni problem. Vse, kar moramo delati, je igrati košarko. Generalno mi življenje v Španiji odgovarja. Hrana je vrhunska, ljudje so super, vreme odlično. Čeprav v Burgosu je bolj sredozemsko, precej vetrovno.

Kdo vam je bil potem morda individualno najtežji nasprotnik?

Veliko jih je. Lahko izpostavim Goudelocka v Bilbau. Vrhunski napadalec. Govorim lahko o Realu, recimo Huertel, v Barceloni Mirotić, ki ni na mojem položaju, govorim na splošno. V vsaki ekipi je kakšen igralec, ki prednjači s talentom in ga je težko braniti.

Aleksej Nikolić v ligi ACB:

Tekme: 18 (11 v prvi peterki)
Minute: 19,1
Točke: 5,8
Asistence: 2,7
Met iz igre: 31,7%
Met za tri: 28,8%
Prosti meti: 80,8%

Se veliko slišite z ostalimi Slovenci v Španiji?

Smo na vezi, da si povemo, kako smo, če je vse okej, da ni kakšnih poškodb. Teden pred medsebojno tekmo se slišimo, na dan tekme kakšno rečemo.

Med sezono ste zamenjali trenerja, kako ste doživeli spremembo?

Tri! Sedanji je že naš tretji trener. Moj pristop je vedno enak, nisem občutil večjih sprememb. Vsak ve, kaj lahko od mene dobi. Je pa zelo težko ujeti kontinuiteto in ritem, ko menjaš toliko trenerjev. Vsak ima svojo filozofijo in se je potrebno prilagoditi, a časa ni veliko. Turbulentno vse skupaj, a tudi to ni v naši kontroli, lahko se le osredotočaš na tisto, kar lahko v danem trenutku storiš maksimalno.

Ste na 15. mestu lestvice med 18 klubi. Je težko spremljati boj za obstanek s klopi, ko ne morete pomagati soigralcem?

Če smo pošteni, od začetka sezone smo imeli velika pričakovanja, tudi sami želimo najboljše. Burgos je imel prejšnji dve sezoni vrhunske rezultate, glede na to, da so šele pet ali šest let v prvi ligi.

No zdaj smo zmagali tri zapored, ugnali Bilbao, Betis in Murcio. Sledila je tekma proti Realu na domačem parketu, ko so nas pošteno premagali in nadigrali. Priložnosti bomo iskali na drugih tekmah, kot v nedeljo, ko bomo igrali proti Tenerifom.

Kakšni so bili sicer cilji pred sezono?

Da se obrani naslov v ligi prvakov, v španskem prvenstvu in pa uvrstitev v končnico. To je bilo realno, a smo videli, kako je. Smo, kjer smo, glavni cilj je, da obstanemo v ligi.

Od druge reprezentančne akcije ste odpadli tik pred zborom. Ste gledali obračuna s Finci?

Seveda sem. Pošteno povedano, je Finska obe tekmi zmagala zasluženo. To je moje mnenje, mislim, da se lahko strinjajo tudi drugi. Dobro so se pripravili na nas, ves čas smo jih lovili, sploh na drugi tekmi.

Izpostavim lahko, da nismo nehali igrati, verjeti v zmago. To je bilo dobro. Ostalo lahko analiziramo, kaj ni bilo dobro. Pomembno je le, da na naslednji akciji, ko se znova zberemo, zmagamo obe tekmi in gledamo naprej, da se čim prej to pozabi.

Če za trenutek spregovoriva o organizatorjih igre, Slovenija ima ob Luki Dončiću in vami še Luko Rupnika in Žana Marka Šiška, v ospredje prihaja še Žiga Samar. Naenkrat imamo pet kandidatov. Ali čutite med seboj konkurenco v boju za vpoklic, najverjetneje vsi ne boste vpoklicani za naslednjo akcijo?

Tako je. Zelo mogoče, da obstaja naboj oziroma konkurenca med nami. Nikoli se nismo srečali vsi na kupu, da bi se to videlo, a brez dvoma si vsak od nas želi, da bi igral za reprezentanco. In tako je tudi prav, da je zdrava konkurenca. To nas lahko le žene naprej in naredi boljše, kar je super in to pozdravljam.

Dallas pogosto igra hkrati z Dončićem, Dinwiddiejem in Brunsonom. Zakaj ne bi še Aleksander Sekulić odtrgal enega lista iz tega učbenika in vas tri hkrati postavil v igro?

Ja, to so ideje in zamisli trenerskega štaba. Luka bi lahko igral v vsaki situaciji, tako da … (smeh, op.a.). Bomo videli.

Kako sicer gledate na zadnje predstave Dončića?

Res vrhunsko igra, tudi menjava je bila prava, da je Porzingis odšel za Dinwiddieja. Se mi zdi, da mu je Dinwiddie olajšal organizacijo igre, vzel mu je nekaj žog. To mislim pozitivno, da ga spočije. Velikokrat se je zgodilo, da je odigral tri vrhunske četrtine, a ga je na koncu zmanjkalo.

Porzingis ni bil na nivoju, da bi ga lahko razbremenil. Dinwiddie se je že dobro vklopil in mu olajša zadeve. Tudi Brunson je dosti boljši in na vrhunskem nivoju. Imajo res lepo ekipo, neugodni bodo vsakomur v končnici. Manjka edino res dober center. Sicer pa tudi Kleber in Powell opravljata dobro delo. Zaenkrat jim gre, upam, da se jim vse sestavi.

Sicer pa mislim, da Dončić letos še skoraj ni izgubil proti MVP kandidatom. Zanimiv podatek, ki ga je nekdo čivknil. Zagotovo ima Luka drugačen naboj, ko pride do takšnih tekem. Hvala bogu.

Aleksej nam je nato posredoval še točen podatek, v katerem je navedeno, da je Luka na 15 tekmah proti Jokiću, Embiidu, Curryju, Tatumu, Morantu, DeRozanu in Durantu vpisal kar 12 zmag. Proti Giannisu pa se to sezono še ni pomeril.

Morda še beseda o vaši prejšnji izkušnji v Partizanu. Če se ne motim, je to klub, za katerega tudi navijate?

Definitivno do zdaj moja najlepša izkušnja v karieri. Ravno s tega vidika, da je to moj klub, vedno sem drugače gledal na tekme, ko sem igral za Partizan. Je drugačno doživetje. Spremljam jih še vedno in za njih navijam. Upam, da bom kakšno sezono še zaigral za njih.

Cenim to, res mi je bilo lepo igrati pred takšnimi navijači, sploh ne vem, kako bi opisal. Vsak ima svoj klub, za katerega navija, ko dejansko doživiš ta čustva, si brez besed.

Imate kakšen nasvet za Gregorja Glasa, vašega naslednika v Partizanu?

Samo naj vsako tekmo odigra na 100 odstotkov. Kot vidim, to tudi vedno naredi. Ima dobro sezono, tekem imajo še dovolj in so še v vseh tekmovanjih. Kar najbolj cenijo, je ta maksimalen odnos, vse ostalo je dodana vrednost.

Kateri je vaš najljubši šport poleg košarke? Menda vas zelo zanima tenis?

Spremljam tudi nogomet, seveda, tudi smučanje rad pogledam, vse discipline. Gledal sem smuk, ko sta se za mali kristalni globus borila Feuz in Kilde. Med vsemi temi tudi tenis. Ne pogledam vseh dvobojev, a gledam zdaj Indian Wells. Sem ravnokar rekel Marku Hrastarju (komentator in novinar na Sportklubu, op.a.), da upam na zmago Kyrgiosa, sem njegov navijač. Jeposebnež, ki ga tenis potrebuje. (smeh, op.a.)

Za Novaka Đokovića ne navijate, ker je za Crveno zvezdo?

(Smeh, op.a.) Ja, lahko bi tako rekli. Ne, od te trojice lahko navijaš le za enega, jaz sem za Federerja. Zaradi njega sem začel gledati tenis. Zdaj ne morem navijati za drugega, zagotovo pa je Nole klasa. Tudi Nadal. Res  jih je užitek gledati. Treba je spoštovati in uživati, da imamo vse tri na kupu in gledamo tenis na najvišji možni ravni. Vprašanje, če bomo še doživeli, da bi trije takoprevladovali. Pa ne le desetletje, že 20 let.

Medvedjev je zdaj končno izrinil Novaka, da je en drug obraz. A prihajajo novi talenti. Tenis bo še zanimiv, ker se bo spremenila generacija.

Je Nadal velik v Španiji?

Ja, ravno smo spremljali Melbourne. Vsi so bili na trnih. Ob meni je bil tudi vodja ekipe, ki me je pogledal in dejal: “Jaz se tresem, kako je šele Nadalu, ko servira.” Res so fanatiki. Hvala bogu, da tako podpirajo svoje, ne glede na šport.”