Z zamudo le upravičuje talent in išče pot iz bratove sence

Košarka 30. Jan 202217:00 > 23:002 komentarja
Petar Vujačić, foto: Uroš Skaza.

V Rogaški Slatini smo se pogovarjali s trenutno petim strelcem prve slovenske košarkarske lige. Petar Vujačić je 22-letni branilec, ki je vsaj trenutno še bolj poznan kot brat dvakratnega prvaka lige NBA Saše Vujačića, a si želi to spremeniti. Utira si svojo pot, ki bi ga en dan popeljala do Evrolige in slovenske članske reprezentance.

Skozi vso zgodovino je bilo v vseh športih ogromno uspešnih bratskih navez. Če se osredotočimo le na košarko, sta bila ena svetovno najbolj znanih zagotovo španska brata Pau in Marc Gasol.

A tudi Slovenija premore kar nekaj udarnih in mednarodno priznanih bratskih tandemov. Goran in Zoran Dragić. Beno in Samo Udrih. Erazem, Domen in Klemen Lorbek.

Če se bo kariera, kot si jo je začrtal Petar Vujačić, odvila po njegovih pričakovanjih, bomo lahko na slovenski seznam prepoznavnih bratskih navez dodali tudi Sašo in Petra Vujačića.

“V nižjih selekcijah še nisem toliko razumel, kaj dela moj brat in kje je. So pa prišli do mene in mi dejali ‘to je tvoj brat’ ter me spraševali, če se kaj slišiva. Šele kasneje, pri kadetih in pionirjih sem začel dojemati, da igra v ligi NBA in ima dva prstana,” se svojih košarkarskih začetkov in starejšega brata spominja Petar.

S primerjavami se nikoli ni preveč obremenjeval, pove v sproščenem pogovoru: “Iskal sem svojo pot, in ne, da se me z njim primerja. Res je, da sva polbrata, a želim si, da se me ne bi poznalo le po tem.”

S Petrom smo se pogovarjali pod tribuno Športne dvorane Rogaška Slatina, foto: Uroš Skaza.

Rogaška, Beograd, Ljubljana, Rogaška

S Petrom smo kramljali blizu njegovega 22. rojstnega dne, ki ga je praznoval 19. januarja. Čeprav njegova profesionalna kariera še ne traja dolgo, je izkusil že veliko.

Dobrega in tudi bolj grenkega. Prehodil je pot skozi nižje reprezentančne selekcije, od Rogaške do Partizana in Olimpije ter nazaj v Slatino, kjer letos kaže talent, v katerega so številni verjeli že pred leti.

“Začelo se je po Olimpiji. Klical me je Damjan Novaković, da bi se vrnil. Razmišljal sem … Tukaj sem se vedno dobro počutil, vse poznam, sistem in Damjana, zato se mi je bilo v veselje vrniti,” se spominja poletja 2020, ko je še drugič podpisal za Rogaško.

Velika poteza

Damjan Novaković, glavni trener Rogaške:

“Glede Vujačića se moram vrniti v situacijo, ko je štel 18 let. Ko smo si zagotovili ligo za prvaka in smo ga forsirali 40 minut na vsaki tekmi. Na zadnji tekmi v Šentjurju je dal približno 18 točk in sedem asistenc.

Nakar se je v dogovoru z družino ali prijatelji ali managerjem odločil, da gre v Partizan. A to je bil tisti Partizan, ki iz vseh žepov ni mogel potegniti pet evrov, da plača potne stroške. Na silo je odšel tja in potem v Olimpijo, sledile so posoje v Ilirijo in Šenčur, dejansko je izgubil dve leti igranja.

Velika poteza je, da je kljub temu izrazil željo po vrnitvi. Da se je zavedal neumnosti, ki jo je storil. Ko smo začeli korona sezono avgusta 2020, ni bil v dobrem stanju. Niti fizično niti psihično. Nato ga je zadela še korona na bolj neugoden način. Po vrnitvi iz postelje je bil en mesec v slabem stanju.

Februarja lani se je začel dvigovati, še danes se dviguje in je naš glavni igralec. V tem letu je storil to, za kar nekateri potrebujejo tri leta. Zato morda ni toliko izgubil. Star je 22 let, pred njim je kariera, ker je talentiran, ker razume košarko in trenira enkrat več kot je načrtovano.”

Damjan Novaković in Petar Vujačić med treningom. Foto: Uroš Skaza.

Letos v ligi v povprečju daje 17,5 točke in podeli 2,8 asistence. Le enkrat to sezono ni bil dvoštevilčen, strelski rekord pa je vpisal sredi januarja, ko je na derbiju proti Heliosu nasul 28 točk.

“Prvo sezono sem se še lovil, ker v Olimpiji nisem veliko igral. Lani je bila nekakšna uvodna sezona, da sem ujel ritem tekem. Ko mi je Damjan dal priložnost, so se pokazale vse izkušnje iz Olimpije in prejšnjih mlajših selekcij reprezentanc, za kar sem mu tudi zelo hvaležen. Trudim se, da vsako tekmo upravičim to zaupanje,” pove Vujačić, ki priložnosti ne jemlje za samoumevno.

Rogaška ni korak nazaj

Čeprav je nekaj mesecev preživel pri Partizanu, kjer zdaj pod vodstvom Željka Obradovića nase opozarja njegov prijatelj Gregor Glas, in je bil z zmaji dve sezoni, vrnitve v Rogaško ne dojema za korak nazaj v svoji karieri. Za Ljubljančane je sicer v vseh tekmovanjih zbral le 15 nastopov.

“Tam sem dobil veliko izkušenj. Čeprav nisem igral, sem treniral z vrhunskimi igralci. Menjal sem tudi veliko trenerjev ter tako dobil precej različnih videnj košarke, da nisem gledal le z ene strani. Tudi ne zdi se mi, da bi šlo za korak nazaj. Moraš iti postopoma, ne smeš preskakovati stopničk, da prideš do cilja,” odgovori Petar.

Cilja na Evroligo in slovensko reprezentanco. Kot je razkril že Novaković, Vujačić za dosego začrtanega trenira več od zahtevanega. Dela na vseh prvinah: “Met, obramba, vse moram spraviti na višji nivo. Tudi svoje telo moram okrepiti, to mi je prioriteta, predvsem po sezoni. Nikoli mi ni bilo težko priti na trening in ostati uro dlje ali priti uro prej.”

Na obračunu proti Helios Suns.

Sam sebe opiše kot strelca, ki lahko gre tudi v prodor in najde odprtega soigralca. Če bi se moral z nekom primerjati, je izpostavil srbskega člana Atlanta Hawks Bogdana Bogdanovića.

“Tudi Miloš Teodosić mi je zelo všeč. Pa seveda tudi naš Luka Dončić, a to se ne morem primerjati, to so tisti, ki so mi le zelo všeč,” z nasmeškom pove Petar.

Želi si pogostejših stikov z bratom

Nekaj podobnosti je vendarle tudi s Sašo Vujačićem, čeprav mu te primerjave, kot je že poudaril, niso najbolj všeč. “Morda sva si, oba sva strelca, a enostavno ne želim primerjav. Je moj polbrat, a res si želim ustvariti svoje ime.”

Vujačić z LA Lakers leta 2010 po zmagi nad Bostonom in drugem osvojenem naslovu v ligi NBA. Foto: AP Photo/Mark J. Terrill via Guliver.

Saša sicer uradno nikoli ni naznanil konca kariere, a bodo letos maja od njegove zadnje uradne tekme minila že tri leta. Po izteku pogodbe z Verono se je vrnil v ZDA.

“On živi v Los Angelesu. Mislim, da je dobil tudi ameriško državljanstvo. Včasih, če mi kaj napiše, to rade volje sprejmem. Se pa ne slišiva pogosto, čeprav sva v dobrih odnosih. Želim si, da bi bila več v stiku, a je tako naneslo,” pravi mlajši od bratov Vujačić, ki se s Sašo že dlje časa ni videl.

Saša junak na odločilni tekmi

Saša Vujačić se je v ligo NBA prebil leta 2004, potem ko je bil s strani LA Lakers na naboru izbran kot 27. po vrsti. V mestu angelov je preživel šest sezon in v letih 2008 in 2010 osvojil šampionski prstan.

V severnoameriški ligi je največji pečat pustil na odločilni sedmi tekmi finala leta 2010. 13 sekund pred koncem ga je legendarni strateg Phil Jackson poslal na parket ob vodstvu z 81:79. Prav nad njim je Boston nato napravil hitro osebno napako, a je Saša zdržal pritisk in z dvema zadetima prostima metoma odločil zmagovalca.

V vijoličasto-zlatem dresu je Saša stkal močne prijateljske vezi z, danes žal že pokojnim, Kobejem Bryantom. Foto: AP Photo/Mark J. Terrill via Guliver

V lovu na dober zaključek sezone

Letos so Rogaško sicer močno zdesetkale poškodbe. Posledica je zelo verjetno spomladansko nadaljevanje v ligi za obstanek, kar se Slatničanom ni pripetilo že devet let.

“Šele zdaj smo naredili nekaj treningov zapored, ko nas je bilo deset. Sicer pa ves čas sedem ali osem, kdaj tudi le trije. Tudi zato se mi zdi, da nismo tam, kjer bi želeli biti,” pravi Petar, ki sicer verjame, da lahko kljub temu še presenetijo.

Sezono bi rad dokončal v čim boljšem ritmu. Pogodba mu po sezoni poteče, nekaj zanimanja je že bilo, a temu ne posveča pozornosti kot se je dogajalo v prvi epizodi v Rogaški. “Za naprej bom pa videl, kaj bo prinesla pot. Želim si najvišjega nivoja,” zaključi Petar Vujačić.

Komentari

Vaš komentar