Prav na današnji dan pred 25 leti je Marko Milić dosegel prvi slovenski koš v severnoameriški poklicni ligi NBA. Četrt stoletja od prvih slovenskih točk. Sledilo jih je še 43.379. Štetje se nadaljuje ...
Luka Dončić, 34 točk. Običajen ali kar povprečen dan slovenskega zvezdnika v službi. Pri Dallas Mavericks. “Želel sem le igrati v ligi NBA,” z rameni skomigne, ko proti Portlandu doseže 42 točk, 12 skokov in 10 asistenc. Neka težko pojmljiva košarkarska realnost, ob kateri se zdi običajen koš zgolj drobna sprememba v enem od statističnih stolpcev, premikanje slovenskih mejnikov pa nekaj povsem navadnega. Pa so nekaj mejnikov premaknili že mnogi slovenski predhodniki. Rašo Nesterović, Beno Udrih in Saša Vujačić s šampionskimi prstani, Primož Brezec s prvim košem za novo franšizo v ligi, Goran Dragić kot prvi Slovenec z individualnim priznanjem …
A prve črke v slovensko košarkarsko knjigo v ligi NBA je pisal nekdo drug. Dobro leto pred rojstvom Luke Dončića. Prav na današnji dan – pred četrt stoletja. Zgodilo se je na tekmi Phoenix Suns – New Jersey Nets, ki je bila že krepko pred koncem odločena v prid moštva iz Arizone. Zato je tedanji trener Phoenixa Danny Ainge 64 sekund pred koncem v igro poslal 20-letnega novinca, ki ga je pred tem v prestopni kupčiji pripeljal iz Philadelphie. Vsega 11 sekund pozneje je ta mladenič, ki je kar kipel od želje po dokazovanju, po podaji Antonia McDyessa zabil. V trenutkih, ko je bila v Sloveniji še trda tema, je tako Marko Milić poskrbel za zgodovinski prvi slovenski koš v severnoameriški poklicni ligi NBA.
“25 let?! Oh, to me spominja na zgodovinske podatke, ki jih ameriški novinarji omenjajo Dončiću, ko podira rekorde. Luka se ob tem le smeji,” se je pred dnevi na omembo zanimive obletnice odzval Marko Milić. A po zanj značilnem smehu je hitro dokazal, da se že zelo dobro spomni tistega 26. 11. 1997, ko je kot prvi Slovenec nastopil na tekmi lige NBA in se tudi vpisal med strelce. Kot bi zamižal in bi se mu pred očmi vnovič zavrtel film s tiste tekme.
“Prišlo je do nekega delnega protinapada. Sam Cassell, ki je bil takrat zadolžen zame, si je verjetno mislil, da ima opravka z ‘belčkom’, ki zna metati zgolj z razdalje. Ni pa vedel, da gre za nekoga, ki skače čez avtomobile. In tako sem se tudi v tisti akciji dvignil v zrak in zabil čez njega, nato pa sva skupaj padla po tleh,” je akcijo opisal danes 45-letni Kranjčan, ki je v Phoenixu vztrajal dve nepopolni sezoni, nato pa se je vrnil v Evropo ter spisal še nekaj uspešnih košarkarskih poglavij.
Ameriški kruh je bil vseeno zelo trd, priznava Milko. “Evropska generacija, ki je prebijala led lige NBA, je bila še močnejša od moje. Imeli so veliko težav, saj Američani Evropejcem pač niso zaupali. Kot bi verjetno danes v Planici negotovo pogledovali proti skakalcu iz Afrike, pa čeprav bi imel tako močne noge kot naši fantje. Da, prišel sem kot uveljavljen evroligaški košarkar. Vseeno so me v ZDA učili osnove. Kot bi se včeraj začel ukvarjati s košarko,” se spominja nekdanji krilni košarkar, ki se je sicer nekaj let pozneje spogledoval z vrnitvijo v Ameriko, kamor ga je snubil Chicago, a je ostal v Evropi in kariero končal v Aziji.
Naključje je želelo, da se je prav letos vrnil v ligo NBA, in sicer kot član strokovnega štaba Dallas Mavericks, kjer dnevno dela prav z Dončićem. “V mojih časih nas ni bilo na svetovnem košarkarskem zemljevidu. ‘Če me zaradi novinca iz neke Slovenije pošiljajo v drug klub, je to signal za konec kariere,’ se je pozneje šalil Tom Chambers, s katerim sva takrat zamenjala klubski okolij. Takrat smo bili res nepopisan list. Danes je drugače. Zaradi Dončića marsikdo v Dallasu nosi majice s slovenskimi obeležji,” nam je iz Teksasa pojasnil Milić, slovenski pionir v ligi NBA. Prvi med enajstimi.
Odprl vrata slovenski košarki
Danes je statistika Slovencev v ligi NBA že zavidljivo popolnjena. Dobro leto dni za Milićem se je čez lužo podal trenutni generalni sekretar Košarkarske zveze Slovenije Radoslav Nesterović. Debitiral je 14. maja 1999, ko je v dresu Minnesote na parketu v Houstonu s strani legendarnega trenerja Flipa Saundersa prejel 12 minut igre in zadel en koš iz igre. Sledilo jih je še 2.687. Postal je drugi Slovenec z nastopom in košem v najmočnejši ligi na svetu, a prvi, ki se je v njej tudi zares uveljavil.
Še danes je Nesterović slovenski rekorder v dveh večjih statističnih kategorijah. Od vseh 11 Slovencev, ki so se prebili v ligo NBA, je pobral največ odbitih žog (4.372) in blokiral največ metov (973). Po odigranih minutah ga je do danes prehitel le Goran Dragić, ki je lastnik skoraj vseh preostalih rekordov. Odigral je največ sezon (15) in tekem (965), vpisal največ minut (26.662), točk (13.227), asistenc (4.520) ter ukradenih žog (907).
V vseh kategorijah se vrhu nezadržno bliža Luka Dončić. Čeprav je pri 23 letih še na začetku svoje poti, je svojo igro v ZDA dvignil do še nikoli videnih višav, vsaj ko je govora o slovenskih košarkarjih. Njegovo povprečje točk po 308 odigranih tekmah, če štejemo tako redni del kot končnico, je še enkrat višje od Dragićevega. Milićevih 112 doseženih točk v ligi NBA je izenačil na svoji šesti tekmi v uvodni sezoni. Na tekmo pa, denimo, vpiše toliko asistenc (8,0), kot znaša povprečje njegovih prvih dveh zasledovalcev, Gorana Dragića (4,7) in Bena Udriha (3,3). Enako velja za skoke, kjer pobere 8,6 odbite žoge na dvoboj, kolikor sta jih skupaj tudi dva centra Nesterović (5,0) in Brezec (3,6).
Košarkarji z zvezdico (*) so še aktivni v ligi NBA. Vir podatkov je Basketball Reference.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!