Z Dončićem v Köln? "Selektorjeva odločitev bo pravilna"

Žiga Samar. Foto: Aleš Fevžer

Vse kaže, da bo 21-letni Žiga Samar, ki je po uspešni klubski sezoni v Španiji s pridom izkoristil tudi reprezentančno priložnost, na prihajajočem evropskem prvenstvu edini slovenski debitant na velikih tekmovanjih.

Nastopil je na vseh petih pripravljalnih tekmah in pustil odličen vtis. Brez siljenja v ospredje in nepotrebnega opozarjanja nase, a po drugi strani z garaštvom, zavzetostjo, prilagajanjem in specifično organizatorsko žilico. Čeprav je šele februarja prvič zaigral za člansko reprezentanco, pa lahko pred zadnjo pripravljalno tekmo s Hrvaško v Celju, na pragu četrtega Fibinega kvalifikacijskega okna in vsega 13 dni pred EuroBasketom 2022, zaključimo, da bo precejšnje presenečenje, če se Žiga Samar ne bo znašel med dvanajstimi potniki v Nemčijo.

“Če mi uspe, bo super. Če ne, ne bo tragedije,” je pred dobrimi tremi tedni, ko se je vrnil s treningov v ZDA in se udeležil začetka reprezentančnih priprav, dejal 197 cm visoko organizator igre. Kaj pa tik pred zadnjim rezom? “Na koncu se bo odločil selektor. Njegova odločitev bo pravilna in bo obveljala,” v previdnem diplomatskem slogu odgovarja 21-letni Jeseničan, ki je bil zelo prepričljiv tudi na Telemachovem spektaklu s Srbijo.

Vseeno priznava, da je s prikazanim zadovoljen. “Dal sem svoj maksimum. V vseh pogledih. Na treningih, tekmah, zunaj terena … Bil sem osredotočen. Vedno sem bil usmerjen tudi v to, da ekipa z menoj igra dobro. Poskušam organizirati igro, kar je moja osnovna naloga. Obenem z energijo pomagam tudi v obrambi,” pripoveduje nekdanji hokejist, ki nam je že pred meseci razkril, da kljub mladosti dobro pozna reklo legendarnega Tonija Kukoča, da koš osreči enega igralca, asistenca pa dva. Tega načela se, več kot očitno, drži tudi med igro.

Slovenija – Hrvaška, sobota ob 20.15.

Tekmo si boste lahko ogledali v prenosu na Sportklubu. Če niste naročnik Telemachovih storitev, vam je na voljo predplačniški paket EON, ki je dostopen v omrežju kateregakoli operaterja.

Da gre za naslednjega v nizu obetavnih slovenskih košarkarjev, je ob vrnitvi v izbrano vrsto izjavil tudi Goran Dragić. Še več, dejal je, da bo prevzel mentorstvo. In kaj to pomeni v praksi? “Pomaga mi z nasveti. Veliko se pogovarjava. Verjamem, da bi pomaga pri mojem napredku,” odgovarja nekdanji nosilec igre mladinske reprezentance, vesel dejstva, da je kar nekaj časa na parketu prebil tudi v družbi Luke Dončića. “On je najboljši igralec na svetu. Veliko se poskušam naučiti. Sprejemam nasvete. Igra z njim? Lahko je … V napadu nase pritegne toliko pozornosti, da imamo vsi ostali veliko več prostora. Na ta način ustvarjamo višek in gradimo napade,” pravi Samar.

Dončića je sicer spoznal že leta 2017, ko se je pri vsega šestnajstih letih znašel pod okriljem madridskega Reala. Pet let pozneje ga je ”začutil” tudi na parketu. “Jasno je, da je Luka jedro ekipe. Moramo se mu prilagajati. Povsem naravno je, da je žoga pogosto v njegovih rokah. Jaz mu moram slediti, obenem pa se dokazovati tudi v obrambi,” pravi novopečeni član berlinske Albe, ki pa bo stik z nemško ligo in EuroCupom sprva dočakal kot posojeni košarkar v Hamburgu.

“Nov teren za dokazovaje. Tega se veselim,” pravi. A ne še zdaj. Zdaj je z mislimi pri reprezentanci, ki bo v Kölnu in Berlinu branila naslov evropskega prvaka. Tudi z Dragićem in Dončićem. Slednji se je ob našem pogovoru s Samarjem v preddverju reprezentančnega hotela ravno sprehodil mimo. “Zamujaš na avtobus. Kazen: 20 evrov,” mu je navrgel. Samar je nato le ujel avtobus. Tokrat za Celje, kjer Slovenijo v soboto čaka še zadnja pripravljalna tekma proti Hrvaški. Upa, da se njegova letošnja reprezentančna pot ne bo končala tam.

Kdo je Žiga Samar?

Januarja je dopolnil 21 let. En mesec pozneje je na tekmi s Finsko v Kopru navdušil s krstno člansko reprezentančno predstavo. Takrat ga je spoznala širša slovenska košarkarska javnost. Nekoliko ožje usmerjena pa je dobro vedela, da 197 centimetrov visoki branilec, ki je v mladih letih igral hokej na ledu, redno in za svoja leta neverjetno zrelo igral tudi v španski ligi ACB. Po kaljenju pri Zamori je bil član Fuenlabrade. Špansko sceno je sicer spoznal že kot 16-letni član znamenite košarkarske šole madridskega Reala. Vzgojen je bil sicer na Jesenicah, vmesna postaja na poti do Madrida pa je bila ljubljanska Olimpija. Poleti se je poskušal skozi nabor prebiti v eno od ekip lige NBA, a ostal praznih rok. Da je bolj spoštovan v Evropi, je dokazala Alba. V prvi sezoni ga bo posodila v Hamburg, nato naj bi tri leta igral v Berlinu.