Zlati Vidmar si želi vrnitve, a se zaveda, da je konec blizu

Košarka 13. Okt. 202117:00 > 17:0910 komentarjev
Delite:
Gašper Vidmar

Košarkar, ki so ga ljubitelji košarke in člani reprezentance najbolj pogrešali ob letošnji poletni akciji z vrhuncem v Tokiu, je Gašper Vidmar. Dolgoletni član slovenske izbrane vrste, ki ga je po slovesu Gorana Dragića doletela tudi čast prevzema statusa kapetana, še vedno zdravi poškodovano koleno. Ko se pozdravi, bi igral še pol leta ali leto, nato se bo poslovil od košarkarskih parketov, je povedal za Sportklub.

Da se bliža konec aktivnega igranja košarke, se je vedno dobro razpoloženi Gašper Vidmar že sprijaznil. Zadnjo tekmo je odigral 2. junija, ko je z Venezio, katere član je bil zadnje tri sezone, v italijanskem prvenstvu gostoval pri evroligašu Armani Milanu.

Skozi kariero je imel kar nekajkrat nesrečo s poškodbami. Nič drugače ni bilo ob koncu lanske sezone, ko mu je znova ponagajalo koleno. Vzelo mu je tudi letošnjo poletno reprezentančno akcijo, ki je Slovenijo spravila na noge. Selektor Aleksander Sekulić ga je uvrstil na širši seznam za priprave, a na junijskem zboru Vidmarja ni bilo.

Želja je vrnitev v Benetke

“Glava bi, telo pa tega ne bi zmoglo. Sploh kvalifikacijski turnir, tako hitro toliko treningov, koleno ne bi zdržalo,” pove Vidmar, ki je trenutno še daleč od vrnitve na košarkarske parkete: “Trenutno je stanje tako, tako. Nisem ga še na polno obremenil, nekaj časa sem že na kolesu. Napor, skoki, tek, kar je v bistvu največ pri košarki, pa trenutno še nisem počel, je v prihodnjih tednih v načrtu.”

Z Reyer Venezio je nastopal v Ligi prvakov. Foto: Guliverimage

Čeprav se mu je pogodba z italijanskim prvoligašem iztekla, dela po načrtu, ki mu ga je zastavil kondicijski trener Venezie: “Z Benetkami sem govoril, če bi se jim znova pridružil okoli januarja, če me bodo sploh še potrebovali, nekaj smo se pogovarjali. Skratka januarja bi še igral, bi probal, sicer pač ne.”

Z drugimi klubi se ni pogovarjal, je dodal: “Nisem še o drugih možnostih razmišljal. Če bo koleno v redu, bi še pol leta ali leto igral, kaj več pa ne bo več zdržalo.”

Najboljša leta namenil turškim klubom

Pri slovenskih navijačih zelo priljubljeni “Gape”, se je na košarkarsko sceno izstrelil pri Slovanu, kjer je z odlično igro pod obročem, krasila ga je tudi izjemna eksplozivnost, nase opozoril turškega velikana iz Carigrada, Fenerbahče. Prestop se je zgodil leta 2007, postal je stalen član evroligaških parketov.

Na tekmi Evrolige v dresu Olimpije, 7. januarja 2010, proti Maccabiju.

Član Fenerja je bil kar sedem let, Turki so ga sicer dve sezoni tudi posodili, 2009/10 v Union Olimpijo ter 2012/13 v Bešiktaš. Po izteku pogodbe je ostal v Turčiji ter zaigral še za Darušafako in Banvit.

“Sem zadovoljen, nimam pripomb. Igral sem v Turčiji in Italiji, kar se tiče tujine. Vsak klub in svoje mesto je imelo nek svoj čar. V Turčiji sem bil zadovoljen, zelo prijazni ljudje v klubu in mestu, tudi Carigrad kot mesto je bilo vrhunsko, sploh za mladega igralca,” se je na dosedanjo kariero ozrl 34-letni center.

Fotografiranje za izbrano vrsto, 23. julija 2009.

Na prvem mestu reprezentanca

A, ko ga povprašamo, kaj mu je ostalo v najlepšem spominu, je prva misel reprezentanca. “Evropsko 2017, brez dileme,” je odvrnil v smehu.

Gašper Vidmar v slovenski reprezentanci:

Tekme: 49 (20. mesto na večni lestvici)
Točke: 336 (23. mesto na večni lestvici)

Velika tekmovanja:
Evropsko prvenstvo 2007: 1,7 točke, 1,3 skoka (7. mesto)
Svetovno prvenstvo 2010: 5,8 točke, 3,2 skoka (8. mesto)
Evropsko prvenstvo 2013: 5,5 točke, 5,1 skoka (5. mesto)
Evropsko prvenstvo 2017: 8,6 točke, 4,6 skoka, 2,1 podaje (1. mesto)

In tudi, če izvzamemo košarkarsko pravljico iz Carigrada, na prvem mestu ostaja reprezentanca: “Evropsko prvenstvo v Sloveniji, kakšna evforija je bila in polne dvorane. Pa tudi vsa državna prvenstva in pokali, ki sem jih osvojil in imajo neko težo.”

Slovenska reprezentanca je na domačem evropskem prvenstvu sprožila evforijo, ki je vrhunec doživela štiri leta kasneje v Turčiji.

Zadnje tekme, ki jo je odigral za slovensko izbrano vrsto, se vendarle ni spomnil. “Uh, to pa ne vem. Kvalifikacije so bile za svetovno prvenstvo. Točno se pa ne spomnim, ker nekatere cikluse sem igral, druge ne,” je odvrnil po premisleku.

Res je šlo za kvalifikacije za svetovno prvenstvo, ki ga je leta 2019 gostila Kitajska. Zadnjo tekmo je odigral v Stožicah, natanko na prvo obletnico evropskega naslova, 17. septembra 2018. Sloveniji je nasproti stala Turčija.

Zelo si je želel tudi letos obleči reprezentančni dres, a se zaveda, da bi v trenutnem stanju težko pomagal. Kljub temu se mu je ob ogledu tekem nekoliko kolcalo po izbrani vrsti. “Spremljal sem vsako tekmo. Na trnih. Fantje so super igrali, se borili od prve do zadnje minute, vsa čast. Malce se mi je, a mislim, da so igrali vrhunsko, ne bi jim mogel prav nič pomagati,” je iskreno priznal.

Vedno v boj za vsako odbito žogo.

Ker trenutno ni vpet v vsakodnevno klubsko dogajanje, ima več časa za družino. Košarke sicer ne spremlja tako podrobno. “Spremljam italijansko ligo, predvsem Benetke in Olimpijo. Bil sem na prijateljski tekmi Cedevite Olimpije proti Bayernu,” za kaj več trenutno ni časa, je še dodal.

Ko bo napočil čas, da košarkarske čevlje dokončno postavi v kot, za slovo nima kakšnih posebnih želja. Ne glede kluba, ne načina, na katerega bo sklenil pot. Ostaja skromen, lastnost, ki ga krasi že vso kariero.

Komentari

Vaš komentar