"Zlomil se je Goran Dragić, le kako se ne bi jaz?!"

Goran Dragić in Edo Murić: rekorderja po številu nastopov za slovensko reprezentanco. FOTO: Fiba

"Če bomo nadaljevali po tej poti, nas znova čakajo polne Stožice," po torkovi prvi evropski zmagi Cedevite Olimpije (Ulm, 108:78) razmišlja ljubljanski kapetan Edo Murić, ki se je v pogovoru za Sportklub dotaknil tudi reprezentančnih akcij.

Kar sedem košarkarjev Cedevite Olimpije je ob zmagi nad Ulmom preseglo dvomestno število točk. Med njimi tudi kapetan Edo Murić (11 točk, 6 skokov), ki se kajpak zaveda, da se po kar šestih zaporednih zmagah nato ob prvem evropskem skalpu ne gre trkati po prsih. Vseeno pa 31-letni Ljubljančan, ki je edini član Cedevite Olimpije vse od ljubljansko-zagrebške združitve leta 2019, za nameček pa je bil pred tem član moštvo iz hrvaške prestolnice, verjame, da je torkov uspeh proti gostom iz Nemčije prelomna točka v sezoni. Bolj kot zmaga, ki ohranja realne možnosti za napredovanje v končnico, ga o tem prepričuje pogled v garderobo. Ta je pravzaprav prvič v sezoni – polna. Po dveh mesecih in pol ima namreč trener vitaminskih zmajev Jurica Golemac zdaj na voljo vse nosilce igre. “Nič še nismo zapravili, nič pa ne bo prišlo samo od sebe,” ob tem poudarja Murić, ki je ob koncu krajšega pogovora spregovoril tudi o dvoreznem reprezentančnem meču.

Kapetan Cedevite Olimpije. Foto: Aleš Fevžer

Je lahko prva evropska zmaga – v sedmem poskusu – prelomna tekma sezone?

Prav gotovo upamo. A nič ne pride samo od sebe. Delati moramo na treningih in na tekmah garati v obrambi ter izkoriščati napadalne prednosti. Če bomo vztrajni, bodo prišli precej lepši časi. Ponavljam, ključen je pristop. Končno igramo v polni zasedbi. Smo lačni zmag, predvsem pa borbeni. Prva evropska zmaga je nagrada. Upam, da je tudi prelom sezone.

V preteklih tednih niste bili deležni pretirano hudih kritih, čeprav so bili rezultati slabi. Kot bi vsi razumeli neugoden položaj, v katerem ste se znašli. Kako pa je bilo iz tedna teden ponavljati iste izgovore?

Osebno nisem želel iskati izgovorov. A kdor pozna košarkarski svet, ve, da je s sedmimi košarkarji v rotaciji težko igrati. Predvsem na evropski ravni, kjer je potrebna večja fizična moč. Tekem se ne dobiva v treh četrtinah. Boriti se je treba 40 minut. Za to pa potrebuješ dovolj velik nabor igralcev. Večkrat smo ostali prekratki. Včasih tudi za eno samo žogo. Zato trdim, da se danes ne bi pogovarjala o tem, če bi bili zdravi od prve tekme naprej. Sem pa optimist. Verjamem v to ekipo. V ABA ligi ohranjamo stik z najboljšimi. V EuroCupu se lovimo, a še zdaleč nismo brez možnost. Bursa je lani pokazala pot. Če bomo zdravi, bo trdo delo poplačano. Upam predvsem, da so slabi časi za nami.

Kaj pravzaprav v igro prinašajo Zoran Dragić, Lovro Gnjidić in Karlo Matković?

Doslej smo imeli Alena Omića, ki lahko igra v raketi, od tam je sposoben tudi razigravati. S Karlom Matkovićem smo dobili drugo dimenzijo. On je najhitrejši center v ligi, odlikujeta ga tudi skok in eksplozivnost. Imamo torej dva povsem različna centra. Stabilizirali smo se tudi na ostalih položajih. Jaz, povsem konkretno, manj igram na krilnem položaju. Omenili ste Zorana Dragića, ki je zelo pomemben. Gnjidić po drugi strani prinaša dodatno možnost pri organizaciji igre, dodatno napadalno dinamiko in je močan člen v obrambi. In še bi lahko našteval. Pod črto, imamo širino. Zdaj je lažje tudi ostalim. Vsak košarkar na parketu ve, da je tudi ostala četverica stoodstotna. Posledično ni varčevanja moči.

Kaj pa vaše zdravstveno stanje?

Nikoli nisem imel pravega časa, da bi saniral vse težave. Na začetku me je mučilo koleno. Nato sem v reprezentančni akciji prejel dodaten udarec. Pogosto sem se mučil. Nisem bil na želeni ravni. Še vedno nisem. A stanje se izboljšuje. Upam, da bom lahko ekipi maksimalno pomagal.

Kaj pa slika na treningih – pred nekaj tedni in danes?

Včasih so bili treningi prav zabavni. Da bi lahko izpeljali trening, so trenerji vabili igralce z vseh vetrov. Prihajali so mladinci, igralci iz Ilirije … Včasih nisem vedel, kako jim je ime. Fantje so prihajali s skiroji. Jasno, niso poznali sistema, obrambnih principov, igralnih akcij … Zdaj zveni smešno, takrat pa je bila to prava nočna mora. Res ne bi želel biti v trenerjevi koži. Moral je krpati vrzel in prevzeti odgovornost. Tudi zaradi tega upam, da je konec naših težav. Bonus je izpolnjen. Za pet let naprej in pet nazaj.

Po zmagi nad Ulmom se Murić in soigralci pripravljajo na nedeljsko tekmo s Partizanom. Foto: Aleš Fevžer

In zdaj?

Zdaj smo skoraj popolni. Večinoma smo zdravi. Če bo ostalo tako in bomo še naprej trdo delali, bomo kmalu igrali v polnih Stožicah.

Kaj pa vloga kapetana? Je bil zaradi vseh okoliščin bolj izrazita?

Kapetan ali ne. Do soigralcev sem vedno iskren. Poskušam jih spodbujati. Vedo, da sem tisti, na katerega se lahko obrnejo. Sicer pa imamo značajsko dobro ekipo. Vsak posameznik ve, kaj je njegova naloga. Posledično je tudi meni lažje.

Govorila sva o zdravstvenih težavah, ki so, roko na srce, povezane tudi z reprezentančnimi akcijami. Ste se zaradi tega kdaj že znašli v precepu?

Težko je. Težko. Priznam, razmišljal se tudi o tem, kako reprezentančna poletja vplivajo na moje sezone. Toda s Slovenijo smo prišli do neke točke, na kateri se je težko umakniti. Poglejte, klubi se menjajo, soigralci še bolj. Reprezentanca pa je neka stalnica. Druga družina. Težko je potegniti črto in dejati: “Dovolj je bilo!” Še celo Goran Dragić se je na koncu zlomil. To so posebni občutki. To so pustolovščine, ki te zaznamujejo. Predvsem pa zdaj, ko se je neki mali državi, ki ima skromno bazo igralcev, uspelo zavihteti med najboljše. Združili smo Slovence. Vsako veliko tekmovanje je priložnost za uspeh. To me žene naprej. Če bi imeli ekipo, v katero ne bi verjel, bi zanesljivo že zaključil reprezentančno kariero. Posvetil bi se sebi, svoji igri in vse sile usmeril v klubsko kariero. Pa še več časa bi imel za počitek in družino. A ko se bliža poletje in vidiš seznam igralcev, preprosto veš, da te čaka lepa akcija in priložnost za velik dosežek. Si pa ne zatiskam oči. Vem, da prihaja obdobje, ko bomo morali starejši svoje mesto prepustiti mlajšim. A to se zanesljivo še ne bo zgodilo prihodnje poletje.