Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Danes mineva natanko 25 let od začetka slovenske nogometne pravljice. Od dne, ko so na Nogometni zvezi Slovenije za novega selektorja članske nogometne reprezentance imenovali Srečka Katanca.
Po neuspehu v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo 1998, v katerih je Slovenija pod vodstvom dr. Zdenka Verdenika osvojila le eno točko, so se na Nogometni zvezi Slovenije odločili za menjavo na selektorskem mestu. Za vodjo reprezentance so imenovali Bojana Prašnikarja, ki je bil hkrati trener Maribora in kmalu tudi postavljen pred ultimat – klub ali reprezentanca.
Takrat najbolj uveljavljeni slovenski trener se je po petih prijateljskih tekmah, na katerih je vodil Slovenijo, odločil za Maribor. Nihče ni mogel reči, da je ravnal napačno. Že dva meseca pozneje je namreč Mariborčane prvič v zgodovini popeljal v ligo prvakov.
Prav nobene napake pa z imenovanjem njegovega naslednika niso naredili niti na NZS. Nasprotno. Srečko Katanec, legendarni nekdanji slovenski nogometaš, ki pa je bil v trenerskem pogledu povsem nepopisan list, je Slovenijo v naslednjih dveh letih popeljal na dve veliki tekmovanji in spisal pravo nogometno pravljico.
Takrat komaj 34-letni trener, ki je bil pred tem kratek čas na klopi Gorice in mlade slovenske reprezentance, je bil takrat s soglasno podporo članov IO na seji krovne slovenske nogometne reprezentance imenovan za tretjega selektorja v zgodovini reprezentance.
Rudi Zavrl ošvrknil Prašnikarja in pozdravil mladega novinca
“Prašnikar bi se moral s 1. julijem stoodstotno posvetiti reprezentančni vrsti, a tega ni želel storiti. Zamudili smo dragocen čas za priprave. Turnir na Cipru in prijateljski tekmi proti Češki in Poljski sta praktično izgubili na pomenu, na željo Prašnikarja pa smo tudi odpovedali tekmo z Romunijo,” je bil nejevoljen takratni predsednik NZS Rudi Zavrl in v nadaljevanju predstavil novega selektorja.
“Kolegij najvišjih članov NZS je Izvršnemu odboru za njegovega namestnika predlagal Srečka Katanca, ki izpolnjuje vse pogoje za to mesto. Ima dolgoletne izkušnje kot igralec, v mladi reprezentanci pa je tudi že opravljal trenersko delo,” je povedal takratni prvi mož slovenskega nogometa.
“Zahvalil bi se za zaupanje. Čast mi je, vodenje reprezentance je največ, kar se lahko zgodi kakemu trenerju. Če bi se posla bal, ga ne bi sprejel. Dela se bom lotil sila resno, želim si, da bi slovenski nogomet dvignil za eno kakovostno raven. Vsekakor sem pristaš napadalnega načina igre, vendar se zavedam, da s tako taktiko, katero sem zagovarjal pri HIT Gorici, na višjem nivoju ne bi daleč prišel,” pa je ob imenovanju povedal Katanec, ki ga je v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo leta 2000 čakala skupina skupaj z Norveško, Grčijo, Gruzijo, Albanijo in Latvijo.
“Norveška in Grčija sta močni, že uveljavljeni reprezentanci, medtem ko se z ostalimi lahko enakovredno kosamo. Nogomet pa je danes takšen, da praktično vsak lahko premaga vsakega. Prav zaradi tega si kakšnih posebnih ciljev zaenkrat še ne bi postavljal. Najvažnejša naloga bo pravi pristop. Rezultat je veliko odvisen od pristopa in dobrih odnosov v moštvu,” je o izzivu, ki je bil pred njim, pred natanko četrt stoletja na predstavitveni novinarski konferenci povedal novo izbrani selektor Slovenije.
Reprezentanca z le enim zares vrhunskim igralcem
Z delom je začel 19. avgusta istega leta s prijateljsko tekmo proti Madžarski v Zalaegerszegu, ki jo je Slovenija izgubila z 1:2. V drugem reprezentančnem nastopu je na tej tekmi prvi gol v dresu Slovenije zabil takrat 21-letni nogometaš beograjske Crvene zvezde Milenko Ačimović, ki je bil kot nov obraz pomemben akter poznejših velikih reprezentančnih podvigov.
Slovenska reprezentanca je bila povečini sestavljena iz nogometašev iz avstrijske, švicarske, belgijske in slovenske lige, v najmočnejših nogometnih državah pa jih je igrala le peščica, pa še to v nižjih ligah. Robert Englaro v Italiji, Miran Pavlin, Rudi Istenič in Simon Sešlar v Nemčiji, Milan Osterc pa v Španiji.
Prvo in edino veliko ime slovenskega nogometa je bil takratni zvezdnik Porta Zlatko Zahović, ki je bil pozneje tudi glavni akter velikih podvigov na igrišče.
Za kapetana je bil sicer imenovan takratni član avstrijskega Sturma iz Gradca Darko Milanič.
Nastanek slovenske nogometne pravljice in velikega zvezdnika
V začetku septembra je Slovenija s spodbudnim remijem z 2:2 proti Grčiji začela kvalifikacije za evropsko prvenstvo 2000. Oba gola za goste je zabil Zahović, tekmo v Atenah pa je zaznamovala tudi huda poškodba Ermina Šiljaka, ki si je zlomil nogo.
Mesec dni pozneje je Slovenija na polnem Bežigradu, ki je pozneje postal skorajda neosvojljiva reprezentančna trdnjava, nesrečno z 1:2 izgubila proti Norveški. Ta je do preobrata in treh točk prišla z golom v 80. minuti. Slovenijo je v prvem polčasu v vodstvo popeljal kdo drug kot Zahović.
Štiri dni za tem so Slovenci v 86. minuti z golom Saše Udoviča, ki je takrat igral v Lozani v Švici, prišli do pomembne zmage z 1:0 nad Latvijo v Ljudskem vrtu v Mariboru.
Marca 1999 je Slovenija kvalifikacije nadaljevala z remijem z 1:1 v Tbilisiju. Za točko proti Gruziji je zadel takratni branilec avstrijskega Tirola Aleksander Knavs.
Junija so Slovenci prišli do dveh pomembnih gostujočih zmag. Z 2:1 so premagali Latvijo in z 1:0 Albanijo. V Rigi in Tirani je vse gole za goste dosegel Zahović, ki je strelsko serijo nadaljeval tudi pri avgustovski zmagi v Ljubljani nad Albanci z 2:0. Drugi gol na tej tekmi je prispeval Milan Osterc.
Zahović je v polno meril tudi septembra, spet za Bežigradom, proti Gruziji, ko je zadel za zmago z 2:1. Prvi gol za Slovence je na tej tekmi sicer zabil Ačimović.
Po tej zmagi so si Slovenci že zagotovili dodatne kvalifikacije in tudi možnosti za prvo mesto v skupini, ki pa so jih po porazu proti Norveški v Oslu z 0:4 nekaj dni pozneje izgubili. Z 0:3 so klonili tudi v zadnji tekmi rednega dela kvalifikacij proti Grčiji v Mariboru, kjer je selektor Katanec priložnost ponudil nekaterim novincem.
Potem pa november, tekmi proti Ukrajini, gol Ačimovića s sredine igrišča za zmago z 2:1 (prvega je spet prispeval Zahović) za Bežigradom, zlati gol Mirana Pavlina v zasneženem Kijevu za remi z 1:1 in prvo uvrstitev Slovenije na velika nogometna tekmovanja, ki je poskrbela za prvo veliko nogometno evforijo na slovenskih tleh.
V noči s 17. na 18. november 1999 je slovenske nogometaše na brniško letališče sredi tedna prišlo pozdraviti več tisoč navijačev, posredovati je morala celo policija, ki je uporabila tudi solzivec.
Dan za tem se je veliko slavje nadaljevalo pred mestno hišo v Ljubljani, kjer je nastala tudi neuradna himna slovenske nogometne reprezentance v režiji Petra Lovšina, Vlada Kreslina in Zorana Predina “Slovenija gre naprej!”
Slovenija, ena glavnih evropskih nogometnih zgodb
Leto 2000 je Slovenija začela z nagrado, ki jo je s strani Fife prejela konec januarja v Bruslju. Dobila je priznanje za reprezentanco, ki je v letu pred tem največ napredovala na jakostni lestvici krovne svetovne nogometne organizacije. Z 88. je skočila na 40. mesto.
Aprila je nase opozorila v Parizu, kjer je na prijateljski tekmi proti svetovni prvakinji Franciji po več kot uri igre vodila z 2:0, a na koncu izgubila z 2:3.
Potem pa junij in evropsko prvenstvo v Belgiji oziroma na Nizozemskem, na katerem se je lepa nogometna zgodba, ki je veliko pozornosti požela v vsem svetu, nadaljevala.
Najprej z uvodno spektakularno tekmo proti Jugoslaviji v Charleroriju, ki še danes velja za eno najbolj nepozabnih v zgodovini tekmovanj. Slovenija je po dveh golih Zahovića in zadetku Pavlina vodila že s 3:0, imela po izključitvi Siniše Mihajlovića tudi igralca več, a potem uspela zapraviti nemogoče in remizirala s 3:3.
Na drugo tekmo proti Španiji je v Amsterdam prišlo kar 12 tisoč slovenskih navijačev. Toliko, kot jih verjetno v kvalifikacijah pred tem ni bilo na vseh domačih tekmah skupaj. Videli so poraz Slovenije z 1:2. Edini gol za Katančevo vrsto je zabil Zahović.
Po remiju proti Norveški z 0:0 v zadnjem krogu, pri katerem je šele drugič v reprezentanci v zadnjih dveh letih zaigral Šiljak, se je Slovenija poslovila od tekmovanja, na katerem je pustila zelo dober vtis.
Nenazadnje je poskrbela za rekord. Postala je najmanjša država, ki je kadarkoli zaigrala na nogometnem evropskem prvenstvu (leta 2016 jo je presegla Islandija).
Statistika Srečka Katanca v prvem selektorskem obdobju:
Tekme: 46
Zmage: 17
Remiji: 16
Porazi: 13
Razlika v zadetkih: 64:59
Nove kvalifikacije, nov podvig
Po velikem vrhuncu leta 2000 se je v reprezentanci zgodilo nekaj sprememb. Poslovil se je kapetan Milanič, malo za tem je slovenski izbrani vrsti v slovo pomahal še prvi napadalec Udovič, a se Slovenija ni ustavljala. Navdušila je tudi v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo 2002 in se še drugič v nizu dokopala velikega tekmovanja.
V skupini z Rusijo, Jugoslavijo, Švico, Ferskimi otoki in Luksemburgom je osvojila drugo mesto. Sledile so nove dodatne kvalifikacije, Romunija, gol Milana Osterca v slogu Marca van Bastna za zmago z 2:1 za Bežigradom (prvega je dosegel Ačimović) in legendarni prvi reprezentančni zadetek v 58. nastopu v slovenskem dresu Mladena Rudonje za remi z 1:1 v Bukarešti. Južna Koreja in Japonska 2002, prihajamo!
Vsi vemo, kaj se je na Daljnem vzhodu zgodilo. Po menjavi Zlatka Zahovića v 63. minuti uvodne tekme v Gwangjuju proti Španiji je v garderobi prišlo do incidenta. Šmarna gora, pes, mama, oče … Besede, ki še danes odpirajo rane marsikaterega slovenskega nogometnega navdušenca.
Izbruh večletnih trenj med Katancem in Zahovićem
Trenja med Katancem in Zahovićem, ki so se začela že v letih pred tem, so v Aziji izbruhnila.
Prvič se je med selektorjem in zvezdnikom javno zaiskrilo že sredi leta 1999, ko je Zlatko zamudil na enega izmed treningov.
Nadaljevalo se je leta 2000, ko je bil takratni zvezdnik slovenskega nogometa užaljen zaradi selektorjevega izjave, da Slovenija nima niti enega res vrhunskega nogometaša. Po užaljenem javnem odgovoru je Zahović ostal brez vabila na prvo prijateljsko tekmo po nastopu na evropskem prvenstvu proti Češki.
Leta 2002 se je nadaljevalo z zapletom na prijateljski tekmi pred odhodom na svetovno prvenstvo, ko je Zahović selektorja prosil, da bi za Bežigradom proti Gani odigral vseh 90 minut, a Katanec njegovi prošnji ni ugodil.
Ko ga je zamenjal še na prvi tekmi svetovnega prvenstva, je med glavnima akterjema slovenske nogometne senzacije dokončno počilo.
Po Katančevi čustveni novinarski konferenci in Zahovićevem odgovoru je bilo po dveh mučnih dneh ugibanj o tem, ali bo takratni nogometaš lizbonske Benfice izključen iz reprezentance, konec. Prvi zvezdnik Slovenije je po aferi, ki je odmevala tudi v svetovni javnosti, ob njej pa je posredoval celo slovenski politični vrh s takratnim predsednikom Milanom Kučanom na čelu, moral predčasno z mundiala.
Po porazih na preostalih dveh tekmah pa ga je s sklonjenimi glavami zapustila tudi Slovenija. Od selektorske vloge se je – navkljub vztrajanju vodstva NZS, da bi bilo drugače -, samovoljno predčasno poslovil tudi Katanec. Slovenska nogometna pravljica je bila končana. Nobenega dvoma ni o tem, kako se je začela. S prihodom Katanca na mesto selektorja. Na današnji dan, pred natanko četrt stoletja.
Vse tekme Srečka Katanca v prvem selektorskem obdobju:
Madžarska – Slovenija 2:1 (prijateljska, 19. avgust 1998)
Grčija – Slovenija 2:2 (kvalifikacije za EP 2000, 6. september 1998)
Slovenija – Norveška 1:2 (kvalifikacije za EP 2000, 10. oktober 1998)
Slovenija – Latvija 1:0 (kvalifikacije za EP 2000, 14. oktober 1998)
Švica – Slovenija 2:0 (prijateljska, 6. februar 1999)
Oman – Slovenija 0:7 (prijateljska, 8. februar 1999)
Gruzija – Slovenija 1:1 (kvalifikacije za EP 2000, 28. marec 1999)
Slovenija – Finska 1:1 (prijateljska, 28. april 1999)
Albanija – Slovenija 0:1 (kvalifikacije za EP 2000, 9. junij 1999)
Slovenija – Albanija 2:0 (kvalifikacije za EP 2000, 18. avgust 1999)
Slovenija – Gruzija 2:1 (kvalifikacije za EP 2000, 4. september 1999)
Norveška – Slovenija 4:0 (kvalifikacije za EP 2000, 8. september 1999)
Slovenija – Grčija 0:3 (kvalifikacije za EP 2000, 9. oktober 1999)
Slovenija – Ukrajina 2:1 (dodatne kvalifikacije za EP 2000, 13. november 1999)
Ukrajina – Slovenija 1:1 (dodatne kvalifikacije za EP 2000, 17. november 1999)
Združeni arabski emirati – Slovenija 0:0 (prijateljska, 19. februar 2000)
Oman – Slovenija 0:4 (prijateljska, 23. februar 2000)
Francija – Slovenija 3:2 (prijateljska, 26. april 2000)
Slovenija – Savdska Arabija 2:0 (prijateljska, 3. junij 2000)
Slovenija – Jugoslavija 3:3 (evropsko prvenstvo 2000, 13. junij 2000)
Slovenija – Španija 1:2 (evropsko prvenstvo 2000, 18. junij 2000)
Norveška – Slovenija 0:0 (evropsko prvenstvo 2000, 20. junij 2000)
Češka – Slovenija 0:1 (prijateljska, 16. avgust 2000)
Ferski otoki – Slovenija 0:2 (kvalifikacije za SP 2002, 3. september 2000)
Luksemburg – Slovenija 1:2 (kvalifikacije za SP 2002, 7. oktober 2000)
Slovenija – Švica 2:2 (kvalifikacije za SP 2002, 11. oktober 2000)
Slovenija – Urugvaj 0:2 (prijateljska, 28. februar 2001)
Rusija – Slovenija 1:1 (kvalifikacije za SP 2002, 24. marec 2001)
Slovenija – Jugoslavija 1:1 (kvalifikacije za SP 2002, 28. marec 2001)
Danska – Slovenija 3:0 (prijateljska, 26. april 2001)
Slovenija – Luksemburg 2:0 (kvalifikacije za SP 2002, 2. junij 2001)
Švica – Slovenija 0:1 (kvalifikacije za SP 2002, 6. junij 2001)
Slovenija – Romunija 2:2 (prijateljska, 15. avgust 2001)
Slovenija – Rusija 2:1 (kvalifikacije za SP 2002, 1. september 2001)
Jugoslavija – Slovenija 1:1 (kvalifikacije za SP 2002, 5. september 2001)
Slovenija – Ferski otoki 3:0 (kvalifikacije za SP 2002, 6. oktober 2001)
Slovenija – Romunija 2:1 (dodatne kvalifikacije za SP 2002, 10. november 2001)
Romunija – Slovenija 1:1 (dodatne kvalifikacije za SP 2002, 14. november 2001)
Slovenija – Honduras 1:5 (prijateljska, 12. februar 2002)
Kitajska – Slovenija 0:0 (prijateljska, 15. februar 2002)
Hrvaška – Slovenija 0:0 (prijateljska, 27. marec 2002)
Slovenija – Tunizija 1:0 (prijateljska, 17. april 2002)
Slovenija – Gana 2:0 (prijateljska, 17. maj 2002)
Španija – Slovenija 3:1 (SP 2002, 2. junij 2002)
Južnoafriška republika – Slovenija 1:0 (SP 2002, 8. junij 2002)
Slovenija – Paragvaj 1:3 (SP 2002, 12. junij 2002)
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje