Damir Skomina, najboljši slovenski nogometni sodnik, je danes pričakovano naznanil konec kariere na najvišji nogometni ravni. Koprčan se od sojenja poslavlja, star 45 let. Ob tem je potrdil naše pisanje in priznal, da bo danes kandidiral za mesto predsednika slovenskega tretjeligaša MNK Izola. Danes bo odstopil tudi kot predsednik sodniške organizacije pri MNZ Koper.

“Prišel je dan, ko moram končati. Vzrok je poškodba, ki mi je kljub volji, želji in trudu ni uspelo premagati. Želel sem si, da bi sodil na preteklem evropskem prvenstvu in se tam poslovil, a je višja sila poskrbela, da se to ne bo uresničilo. Moja pot na nogometnih igriščih je končana. Ni mogoče, moram na še eno operacijo, tako da z današnjim dnem končujem,” je to, da končuje pot nogometnega sodnika, potrdil Damir Skomina.

Skomina že naslednji teden iz sodniških v predsedniške vode

Nogomet

24. Avg 2021 1

Nogomet

24. Avg 2021 1

Skrivnostna (izolska) zgodba Damirja Skomine

Nogomet

4. Avg 2021 0

Nogomet

4. Avg 2021 0

Ob koncu druženja z novinarji je Skomina potrdil naše pisanje, da bo danes postal predsednik slovenskega tretjeligaša MNK Izola. To je storil na malce spektakularen način. V slogu filmskega junaka Supermana je slekel srajco in pod njo pokazal majico kluba, pri katerem bo v drugačni, predsedniški vlogi nadaljeval svojo nogometno pot.

“Zdaj, ko se moja sodniška pot končuje, stopam novim izzivom naproti. Danes ob 18. uri bom kandidiral za predsednika nogometnega kluba Izole,” je povedal.

“Kot deček zaradi zdravstvenih težav nisem imel priložnosti, da bi igral nogomet, zato sem začel s sojenjem. Tudi v novi vlogi želim, tako kot takrat kot deček, začeti z ničle. Zanima me ustvarjanje projekta, ki bo dolgotrajen. Stvari želimo zasnovati na zelo zdrav način. Vem, da se v nogometu stvari ne da narediti prek noči. Želimo vzpostaviti delo z mladimi in fantom ponuditi možnost za razvoj. Ne bomo se veliko pojavljali v medijih, ampak se bomo zaprli in garali v tišini. Ne bomo obljubljali ničesar,” je odhod v predsedniške vode, ki ga je pred tem večkrat zanikal, potrdil Skomina.

Ob tem nam je po koncu druženja s sedmo silo priznal, da bo danes poslal odstopno izjavo kot predsednik sodniške organizacije pri MNZ Koper, tako da bo imel prosto pot do predsedniškega stolčka Izole. Pred tem je bilo to nemogoče zaradi navzkrižja interesov.

O čem vse je Damir Skomina še govoril?

O prvi tekmi Rakek – Korte, ki jo je leta 1993 sodil v Primorski ligi:
“To je bila moja prva tekma, potem ko so mi prepovedali igranje nogometa in sem po naključju postal sodnik. Na tisti tekmi sem bil pomočnik in ob polčasu trdno prepričan, da je to moja prva in zadnja tekma. Imel sem daljše lase, ob tem pa bil deležen poniževanja in žaljivk, zato sem si rekel, da je konec. Ampak, ker sem po naravi vztrajen, sem šel naprej in videl, da ima svoj smisel.”

O tem, kako bo zdaj gledal na nogomet:
“Zagotovo bo ta moj sodniški pogled ostal v meni. To je na pol robotsko. Da prideš na to raven, moraš ogromno delati na sebi. Ta del posla bo vedno ostal v meni, ampak zdaj bom na nogomet vseeno gledal z drugimi očmi.”

O anekdotah z najvišje ravni:
“Zdaj mi na pamet ne pade nič, sem pa hvaležen za vse, kar sem doživel in za priložnosti, ki sem jih dobil. Seveda je bilo potrebnega veliko odrekanja in veliko dela, da sem na tej ravni ostal.”

Damir Skomina, velikan slovenskega nogometa

Nogomet

30. Avg 2021 0

Nogomet

30. Avg 2021 0

Kaj vse je ob slovesu povedal Damir Skomina?

Nogomet

30. Avg 2021 0

Nogomet

30. Avg 2021 0

O najtežji tekmi njegove kariere:
“Najtežje mi je bilo na tekmi četrtfinala olimpijskih iger 2008 med Brazilijo in Kamerunom, ko sem po nekaterih navodilih v začetku tekme zamudil po prvem prekršku in nogometaša nisem opomnil z rumenim kartonom. Samo ustno sem ga opozoril. Po tem sem moral po igrišču loviti te konje, ki so mi vztrajno bežali.”

V 120 minutah sem dal 12 rumenih kartonov, pokazal sem tudi rdečega. Izgubil sem kontrolo. Ta tekma je bila zame grozna, sploh zaradi tega, ker fizično nikoli nisem spadal med najboljše sodnike. Takrat sem si rekel, da sem prvič in zadnjič poslušal druge. Bila je super izkušnja za nadaljnjo pot.”

O derbijih v slovenski ligi:
“Derbiji so najtežje tekme v slovenski ligi. Sodil sem jih kar nekaj. Najbolj mi je ostal v spominu moj prvi derbi za Bežigradom. To je bilo takrat, ko je za Olimpijo igral še Robert Prosinečki. Takrat se je dogajalo marsikaj. Pretepali so se nogometaši na igrišču, gledalci na tribunah.

Le tri dni za tem sem sodil tekmo med Mariborom in Celjem, ki je bilo državni prvak do 87. minute. Celjani so takrat čakali na lovoriko četrt stoletja, potem pa se je Matej Šnofl spotaknil. Maribor je najprej izenačil, potem zadel še drugič in prišel do naslova. Na stadionu, ki je bil poln dve uri pred tekmo, je zavladal delirij. To je bila moja prva velika tekma, ki je za mladega sodnika zelo pomembna. Imel sem 26 let.”

O tekmah, ko je šel z igrišča in si rekel, da je opravil sijajno delo:
“Veliko je bilo takih tekem. Povečini so bile take. Če hočeš soditi na tako visoki ravni, moraš biti perfekcionist. Vedno je treba delati na tem, da si še boljši, moraš se pa znati tudi sprostiti in uživati. To mora biti zdrav perfekcionizem. Paziti moraš, da ne greš predaleč. Za to potrebuješ izkušnje.”

O najboljši tekmi, ki jo je sodil:
“Težko se odločim, a morda je to tekma dodatnih kvalifikacij za svetovno prvenstvo 2014 med Francijo in Ukrajino v Parizu. Paradoksalno, na tej tekmi sem izgubil mesto v sodniški ekipi za svetovno prvenstvo v Braziliji. Moj pomočnik je imel slab dan, dvakrat v prvem polčasu je spregledal prepovedan položaj. Enkrat Ukrajini, drugič Franciji. Za mano je bila fantastična tekma, a na koncu je izpadlo slabo. Enormen pritisk je bil, sploh v prvih 10, 15 minutah je bilo težko, a sem kljub napakam nadzoroval dogajanje na igrišču. Sodil sem perfektno, a zaradi te tekme ostal brez svetovnega prvenstva.”

O preskokih z največjih na najmanjše tekme:
“Moraš biti profesionalec. Ne smeš delati razlik. Če na zavestni ravni ločuješ tekme, imaš težave. Zelo pomembno je, da vsako tekmo vzameš resno. Kot lani, na primer, ko sem najprej avgusta v Lizboni, kjer ni bilo gledalcev razen funkcionarjev in igralcev, sodil tekmo četrtfinala Lige prvakov med Barcelono in Bayernom, osem dni pozneje pa sem neznansko užival na tekmi velenjskega Rudarja in Šmartnega v drugi slovenski ligi. Tam je bilo namreč 200 gledalcev, ki so bili za ograjo. Nogomet se igra za ljudi. Na tisti tekmi sem zelo užival. To je ključ do tega, da trajaš.”

O poklicu, v katerem se gledajo samo napake:
“Verjetno je moja prednost v tem, da sem se že kot zelo mlad začel ukvarjati s tem in sem pridobil izkušnje. Imam tudi nek talent, prirojeno avtoriteto. V prihodnosti bom v tujini tudi poučeval o javnem nastopanju in sprejemanju odločitev pod pritiskom. Kako unovčiti svoje izkušnje z igrišča in sodelovanja z največjimi zvezdniki. Kako sprejemati odločitve pod enormnim pritiskom.”

O življenju z napakami:
“Zelo zgodaj sem se naučil, da so sestavni del posla. Vsaka naša napaka je pod drobnogledom. Le še vratar se lahko primerja z nami, a s to razliko, da njega po napakah vsi tolažijo, medtem ko nas pljuvajo. Ko sem sodil tekmo polfinala Lige prvakov med Liverpoolom in Romo, sem spregledal igranje z roko Liverpoola. Po tekmi sem si ogledal posnetek in videl, da sem naredil veliko napako. Skoraj me je kap.

Po tekmi me je napadel predsednik Rome, česa takega nisem doživel še nikoli. Ponoči seveda nisem spal, vsaj 200-krat sem si ogledal posnetek, ampak na koncu ugotovil, da iz mojega zornega kota tega nisem mogel videti. Komurkoli na mojem mestu bi se zgodilo isto. Drugi dan so seveda z naslovnic udarjali naslovi o tem, da sem oropal Romo.

S tem se je treba sprijazniti. Paradoksalno, na tej tekmi sem ob koncu, čeprav mi je pomočnik govoril drugače, Romi dosodil enajstmetrovko. Rekel sem si, naj jim bo. Na koncu je bila Roma na povratni tekmi povsem blizu napredovanja, tudi zaradi tega gola, tako da je zame izpadlo še slabše.”

O Varu in spominu na trenutek, ko ga je kot prvi sodnik uporabil v nogometu:
“Vedno sem si želel, da ključnih napak ne bi bilo. Sodnik sem bil 28 let, na več kot 1000 tekmah sem sodil, zato dobro vem, kako je, ko narediš napako. Ko napake storijo drugi, je normalno. Napaka sodnika je škandal. Zaradi tega sem zelo hvaležen za VAR. Imel sem to čast, da sem bil leta 2016 kot četrti sodnik zraven, ko smo na klubskem svetovnem prvenstvu uvajali VAR.

V Amsterdamu, na tekmi med Realom in Ajaxom, sem VAR prvič uporabil v Ligi prvakov. Na posnetku smo videli, da je napadalec Ajaxa vplival na vratarja nasprotnikove ekipe in gol razveljavili. Šele po posnetku smo videli, kaj se je zgodilo. Imel sem srečo, da sem bil na tej tekmi. Orali smo ledino in bili prvi, ki so v Ligi prvakov uporabili VAR.”

Velika kariera, polna velikih mejnikov

Skomina je bil več kot desetletje član elitne skupine evropskih sodnikov Uefe. To je postal leta 2009. Vrhunec je doživel v sezoni 2018/19, ko je kot do zdaj edini Slovenec sodil veliki finale Lige prvakov med Tottenhamom in Liverpoolom. Istega leta je bil s strani Mednarodnega inštituta za nogometno zgodovino in statistiko (IFFHS) izbran za najboljšega nogometnega sodnika leta na svetu.

Dve sezoni pred tem je bil sodnik v finalu Lige Europa med Ajaxom in Manchester Unitedom, na začetku sezone 2012/13 pa sodil na tekmi evropskega superpokala med Chelseajem in Atleticom Madridom.

Skomina je sodil tudi na dveh evropskih in enem svetovnem prvenstvu. Na Euru 2016 je sodil štiri tekme, tudi četrtfinale med Walesom in Belgijo. Na Euru 2012 je bil v četrtfinalu glavni sodnik na tekmi med Nemčijo in Grčijo, v predtekmovanju pa je sodil dve tekmi. Na svetovnem prvenstvu je vlogo glavnega sodnika opravljal leta 2018. V Rusiji je sodil na dveh tekmah skupinskega dela in tekmo osmine finala med Švedsko in Švico.

Njegova prihodnost je visela v zraku vse od poškodbe, ki jo je staknil konec lanskega leta, ko je nazadnje sodil novembra lani na tekmi Lige prvakov med Club Bruggom in Borussio Dortmund v Belgiji.

Skomina se je v zgodovino evropskega nogometa vpisal tudi 13. februarja 2019, ko je na tekmi osmine finala Lige prvakov med Ajaxom in Realom v Amsterdamu pri izidu 0:0 kot prvi sodnik v tem tekmovanju uporabil VAR in zaradi prepovedanega položaja razveljavil gol domačih v 38. minuti.