Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Sodišče Evropske unije bo v četrtek razsodilo v sporu med Evropsko nogometno zvezo in in ustanovitelji superlige. Odločitev bo imela po besedah poznavalcev pomembne posledice za razvoj nogometa na stari celini.
V četrtek, 21. decembra ob 9.30, bo Sodišče EU izreklo sodbo v zadevi C-333/21, ki se nanaša na ustanovitev superlige in na možne posledice za sodelujoče klube. Toženi stranki sta Evropska in Mednarodna nogometna zveza (Uefa in Fifa), tožbo proti organizacijama pa sta sprožili podjetje “European Super League Company” s sedežem v Španiji in agencija za športno trženje A22, ki ju podpirajo Real Madrid, Barcelona ter Juventus.
Podjetji trdita, da Uefa uživa monopol, ko gre za organizacijo evropskih nogometnih tekmovanj in pri tem, kdo v njih sme sodelovati. “Uefa organizira tekmovanja in hkrati lahko zavrne druga tekmovanja – to je konflikt interesov,” je prepričan izvršni direktor A22 Bernd Reichart.
Obe strani sodbo pričakujeta samozavestno
Preden sodniki Evropskega sodišča sicer izdajo sodbo, zadevo sprva preuči generalni pravobranilec, ki nato objavi priporočilo, poroča Deutsche Welle. Tako je bilo tudi v zdajšnjem primeru, ko je generalni pravobranilec Athanasios Rantos iz Grčije v svojem mnenju, objavljenem decembra lani, trdil, da so bili ukrepi Uefe in Fife v skladu z evropskim pravom. Čeprav priporočilo ni zavezujoče in lahkosodišče izreče tudi drugačno sodbo, pa so sodniki v preteklosti večini primerov sledili mnenju generalnega pravobranilca.
“V bistvu smo optimistični in imamo veliko zaupanje v evropski pravni sistem,” je za tiskovno agencijo DPA povedal Reichart. “Gre za pomemben mejnik, saj bomo takrat izvedeli, ali se bo trg odprl. Če bo Evropsko sodišče omogočilo, da bodo klubi pridobili suverenost nad lastno konkurenco, bodo pri tem sodelovali tudi oni. Prepričan sem, to.”
A nič manj samozavestni niso pri Uefi, kjer so po izdanem mnenju generalnega pravobranilca prepričani, da nevarnost ustanovitve superlige ni več velika.
Prelomna razsodba kot leta 1995?
Da bo šlo za prelomno razsodbo, sicer meni tudi odvetnik Jean-Louis Dupont, ki se je v zgodovino leza 1995 zapisal kot zastopnik nogometaša Jean-Marca Bosmana. Skupaj sta dosegla, da je sodišče Evropske unije nogometašem omogočilo svobodno gibanje med klubi po izteku pogodb. Sodba je tedaj liberalizirala trg dela v profesionalnem nogometu, igralci pa so dobili dobili veliko večjo moč nad klubskimi delodajalci.
“Razsodba bi potencialno lahko bila kot Bosmanova na deseto potenco,” je primer za Zeit Online komentiral Dupont. “Tokrat ne gre za ureditev trga dela, temveč za temeljne pogoje, pod katerimi lahko potekajo tekmovanja na nogometnem trgu,” je še pristavil Francoz.
Da bi superliga bila slaba za male države in zveze, ocenjujejo tudi pri Nogometni zvezi Slovenije. “Računica snovalcev superlige je izključno finančna – ti največji klubi si želijo tekmovanje, iz katerega bi črpali zajetni del sredstev, brez nekega sistema solidarnosti, ki ga zagotavlja Uefa v svojih tekmovanjih. V njih se iz sredstev, ki se ustvarijo na najvišjih ravneh tekmovanj, del razdeli tudi malim zvezam,” je v pogovoru za STA junija letos glede superlige dejal predsednik zveze Radenko Mijatović.
Ustanovitelji superlige močno spremenili prvotno zamisel
Spomnimo, da je od 12 klubov, ki so pred dvema letoma ustanovili superligo, devet po pritisku Uefe in navijačev ter politikov od projekta po le nekaj dneh odstopilo. Ostali so le Real Madrid, Barcelona in Juventus, ki še vedno zagovarjajo projekt.
Prvotni načrt snovalcev superlige je bil sicer tekmovanje zaprtega formata po vzoru ameriških lig, v katerem bi nastopalo 20 klubov. A zamisel se je po prvem propadlem poskusu močno spremenila in sedaj predvideva več divizij, ki vključujejo med 60 in 80 klubov, ki bi, kot je običajno v Evropi, lahko napredovali ali izpadli iz tekmovanja.
Po novem formatu bi imeli vsi udeleženci tako zagotovljenih najmanj 14 evropskih tekem na leto, prihodki pa bi bili porazdeljeni med vsemi sodelujočimi. Poleg tega naj bi bilo vsako leto vsaj 400 milijonov evrov na voljo tudi za nesodelujoče klube in za socilane projekte, klubi pa bi se v tekmovanje prebili prek nacionalnih prvenstev.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje