Legendarni Miroslav Blažević, ki je v sredo umrl v 88. letu starosti, je del trenerske kariere deloval tudi ob slovenskih nogometnih zelenicah. Z ljudmi, ki so sodelovali z njim, smo obujali spomine na čas od julija do septembra 2003, ko je bil vodja strokovnega štaba pri murskosoboški Muri.
Ćiro Blažević je na klopi Mure zdržal le osem tekem. V Fazanerijo je prišel, ko so tam sanjali o naslovu prvaka, a je dosegel precej manj od pričakovanj. Po treh zmagah, remiju in štirih porazih ga je s klopi odnesel pokalni spodrsljaj proti lendavski Nafti, ki je takrat nastopala v tretji ligi. O tem, kaj se je septembra 2003 dogajalo, nam je najprej razlagal takratni član črno-belih Ermin Raković.
“Zaradi ne najboljših rezultatov je le iskal razlog, da odide. Pričakoval je, da bo z nami osvojil naslov prvaka, pa nam ni šlo. Po porazu z rivalom iz Prekmurja je legendarni ‘Ćiro’ najprej zahteval, da Lendavčanom že na zelenici zaploskamo in sežemo v roko, počilo pa je na večerji. Po tekmi smo odšli v isto gostilno, kjer so se že veselili igralci Nafte. Trener nam je ukazal, naj sedemo k njim in jim čestitamo, ker so boljši nogometaši od nas. Vse skupaj smo dojeli kot provokacijo, sploh pa zato, ker je na igrišče poslal našo drugo ekipo, zato smo raje odšli na avtobus. Jezen je bil, ker ga nismo ubogali, dal je odpoved,” je razloge za odhod legendarnega hrvaškega trenerja iz Murske Sobote razložil nekdanji reprezentančni napadalec, ki ima na Ćira sicer čudovite spomine.
“Skupaj sva prišla v klub. Na enem izmed prvih treningov sem zabil evrogol, večkrat je zapiskal s piščalko in prekinil trening. Prišel je do mene in mi rekel: ‘Od danes naprej nimaš več očeta in mame, jaz sem tvoj tata in mama, naredil ti bom kariero!‘ (smeh). Imela sva zelo lep odnos,” se spominja Raković, danes trener Ljubljane.
Toplo pri srcu ob spominih na Blaževića postane tudi primorski nogometni legendi Adrianu Fegicu, nekoč izjemnemu golgeterju nekaterih francoskih ekip, kamor ga je športna pot zanesla po udarnih osmih sezonah pri Rijeki. Tam ga je učil in vodil tudi pokojni “Ćiro”. “Treniral me je dve leti. Vedno mi je pravil Slovenec ali pa kar smučar, ampak me je spoštoval. Prikupil se mi je me z vstopnicami. Enkrat sem prišel v njegovo pisarno, saj smo igralci dobili samo eno, in mu rekel: ‘Šefe, potrebujem vstopnice!’. Dal mi jih je 15 in me vprašal: ‘Slovenec, bomo zmagali?’ Seveda sem pritrdil in potem naredil vse, da osvojimo tri točke. Ko smo zmagali, je bilo vstopnic naslednjič že 20 in tako naprej,” je legendarni Ćiro nasmeh spravil tudi na obraz Adrijana.
Najprej frizer, potem pa vse ostalo
Zanimivo izkušnjo z bronastim selektorjem Hrvaške s svetovnega prvenstva 1998 v Franciji ima nekdanji vezist slovenske reprezentance Aleksandar Radosavljević: “Najini poti sta se križali le za deset dni, v Muro pa sem bil posojen. Vseeno je bil to dober in zabaven teden. Fante je na pripravah uspel prepričati, da smo pretekli več, kot dejansko smo in da smo pripravljeni bolje, kot smo takrat dejansko bili. Najbolj pomembno mu je bilo, da nam dvigne samozavest, prepirčanje v naše sposobnosti. Večji poudarek je bil na mentalnem kot pa fizičnem vidiku.”
Pogovor, ki se je Radosavljeviću najbolj vtisnil v spomin, je bil prav uvodni: “V klub sem prišel z dolgimi lasmi. Zagledal me je in mi namesto ‘dober dan’ zabrusil: ‘Tebe moramo nujno ostriči, šele potem se bomo lahko naprej pogovarjali o tvojih zadolžitvah na igrišču’.”
Mura je v tisti sezoni (2003-04) prvi del prvenstva zaključila na šestem, na koncu pa v ligi za prvaka dosegla peto mesto, sedem točk za šampionsko zasedbo Gorice. Najboljši strelec prekmurske zasedbe je bil Dalmatinec Romano Obilinović s trinajstimi zadetki.
Nogometna ikona
Otrok kranjskega Triglava Aleš Mejač je imel srečo, da je ravno v tisti sezoni prestopil iz Kopra in kariero nadaljeval na prekmurskih ravnicah. Potrdil je besede predhodnika, da se je tek na treningih pri Blaževiću zanemarjalo.
“Spomnim se – za slovenski prostor – neverjetne evforije. Prišel je nov predsednik, pripeljal veliko trenersko ime, na prvem treningu se je zbralo več kot 2.000 gledalcev. Bolj kot nogometni strokovnjak je bil ‘Ćiro’ velika prezenca, persona, dvignil je vzdušje, naredil šov. Kamorkoli je prišel, je ljudem mahal, jih pozdravljal, nam pa je vselej govoril, da smo njegovi sinovi,” je povedal Gorenjec.
Blažević je bil, kot pravi Mejač, zaljubljen v filozofijo faz, torej kakšno formacijo morajo igralci v določenem trenutku postaviti na igrišču. “Ne spomnim se jih več točno. Vem, da je bil v drugi fazi cilj, da zožamo prostor, potem v tretji fazi napademo v eno smer. Znal je priti v garderobo, te potegniti v sredino kroga in potem si moral zrecitirati, kaj je načelo določene faze. Če isto sekundo nisi zrecitiral ideje, je nad teboj povzdignil glas in te vzel na piko. Je bila pa ta filozofija veljavna bolj na papirju kot v praksi,” se spominja igralec, ki je najlepša leta kariere preživel v Mariboru.
“Znal se nam je približati kot oseba, poleg tega je užival neizmerno avtoriteto. On je nogometna ikona,” pravi Mejač in dodaja, da Hrvat ni bil zlagan: “Tudi, če si ga srečal zunaj Fazanerije, recimo nekje na kosilu, te je prišel pozdravit. ‘Kako si, sine,’ je dejal in te pogladil po laseh.” Kot da bi imeli igralci poleg trenerja še očeta, dedka in botra v eni osebi. “Točno to! Prava mešanica strogosti, šaljivosti in strahospoštovanja,” zaključuje branilec, ki je za izbrano vrsto zbral pet nastopov.
“Jeb** ti tvojo reprezentanco!”
Eden izmed članov tiste zasedbe je bil tudi branilec Matjaž Lunder. “Že začelo se je tako, da so na tribunah Fazanerije ob prvem treningu gledalci ‘umirali’ od smeha. Blažević nam je naročil, da z razdalje streljamo proti golu. Ko so starejši člani kluba grešili, jim je za kazen dal teči kazenske kroge. Jaz sem imel takrat le nekaj več kot 20 let,” je povedal kasnejši državni prvak z Mariborom.
V času igranja za Muro je bil eden najbolj obetavnih nogometašev v Sloveniji in si prislužil tudi vpoklic v mlado reprezentanco do 21 leta. “Na treningu sem soigralca dvakrat zapored zgrešil z dolgo podajo. Blažević je zatulil: ‘Stop!’ Trening se je pri priči ustavil, nastala je tišina, trener pa se je verbalno znesel name. ‘Je*** ti to tvojo reprezentanco, za katero igraš,’ je vpil,” se spominja sogovornik.
Najbolj pogost nasvet pokojne nogometne legende, pravi Lunder, je bil naslednji: “Igrajte tisto, kar znate, ne pa tisto, česar ne znate. Tudi v življenju počnite to, kar znate. Ne zatikajte se pri stvareh, ki vam ne gredo od rok.”
Okrogla obletnica
Letos mineva točno 20 let od službovanja Miroslava Blaževića v Murski Soboti. Kljub ne prav posrečenemu projektu, “Ćiro” je na osmih tekmah zbral 3 zmage, 1 remi in 4 poraze, so se ga pri prekmurskemu klubu danes pričakovano spomnili in zapisali: “Danes nas je pretresla novica, da je dolgoletni boj z zahrbtno boleznijo izgubil Čiro Blažević, ki je v sezoni 2003/04 vodil Muro. Čiro je vedno z izbranimi besedami govoril o Muri in njenih navijačih. Vsem svojcem in najbližjim izrekamo iskreno sožalje! Čiro, počivaj v miru!”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje