Etien Velikonja na novi, daljši drugoligaški misiji uživa

Nogomet 4. Nov. 20217:00 > 16:094 komentarji
Delite:
Etien Velikonja je v tej sezoni gonilna sila Gorice, ki napada povratek v prvo ligo.

Etien Velikonja, uveljavljeni slovenski nogometaš z izkušnjami iz tujine, je letos poleti presenetil, ko se je z 32 leti odločil za igranje za Gorico v drugi ligi, a pravi, da mu ni žal. "Uživam v nogometu in upam, da bomo z Gorico čim prej nazaj med prvoligaši," je za SportKlub povedal strelec sedmih prvenstvenih golov v tej sezoni, ki je odločil tudi nedavni vroč severnoprimorski derbi.

“Zadovoljen sem, kako nam gre v zadnjem času. Najpomembneje je, da imamo dobre rezultate in smo pri vrhu, kjer si želimo biti. Pot je še dolga, a moramo na njej vztrajati. Že v naslednjih tekmah moramo nadaljevati z zmagovitim nizom, skočiti na vrh in se na njem zasidrati,” pravi Etien Velikonja, ki je z Gorico, s štirimi naslovi državnega prvaka tretjim najuspešnejšim slovenskim klubom, trenutno na drugem mestu.

Na vrhu je še en nekdanji prvoligaš, kranjski Triglav, ki ima štiri točke, a tudi dve tekmi več. Fužinar in Primorje, tudi Ajdovci so pred leti v slovenskem nogometu igrali precej pomembno vlogo, sta s šestimi oziroma osmimi točkami zaostanka bolj zadaj.

Razlika bi bila lahko precej manjša, če bi se sobotni severnoprimorski derbi razpletel drugače. Pred kar 1100 gledalci so na mestnem stadionu v Ajdovščini z 1:0 zmagali Novogoričani. Strelec edinega gola na tekmi je bil v 50. minuti Velikonja.

“Kulisa, ki so jo ustvarili navijači, je bila sijajna. Vesel sem, da se takšno rivalstvo prebuja tudi na našem koncu. To klube sili k napredku. Želim si, da bi bila Gorica čim prej spet tam, kjer si zasluži biti. Tudi Primorje je klub, ki ima tradicijo in se počasi dviguje. Želim mu najboljše,” je o vročem sosedskem drugoligaškem derbiju, ki je tribune pred tem vrsto let polnil v prvi ligi, povedal Velikonja, ki je v tej sezoni tudi kapetan Gorice.

Na tekmah proti največjemu tekmecu sicer še zdaleč ni zadel prvič. V dresu Gorice je rdeče-črnim pred tem gol zabil štirikrat, a vedno v prvi ligi. Pravi pa, da tudi druga liga ponuja vse prej kot rekreativni nogomet.

“Je nekaj ekip, ki igrajo na res visoki ravni. Nekaj je seveda slabših, a proti nobeni ni lahko. To kažejo tudi rezultati v tej sezoni. Klubi z vrha so na ta račun izgubili kar nekaj točk,” pravi Velikonja, ki je glede na bogat nogometni življenjepis poleti marsikoga presenetil, ko se je odločil, da bo nogometno pot kljub izpadu v drugo ligo še naprej igral za Gorico.

V drugi ligi je do zdaj v 17 nastopih dosegel kar 14 golov.

Končal bi rad v Novi Gorici

Res je, v njenem dresu je ostal ob prvem izpadu v drugo ligo leta 2019, a takrat je v Novo Gorico prišel le po zalet za nov izlet v tujino, kamor je po šestih nastopih in sedmih drugoligaških zadetkih na začetku sezone 2019/20, v kateri se je Gorica ekspresno vrnila med prvoligaše, tudi odšel. Zdaj, ko želi modrim pomagati do nove takojšnje vrnitve v najboljšo slovensko nogometno ligo, je drugače.

“Imel sem nekaj možnosti, da bi odšel drugam, a sem se predvsem zaradi družine, s katero smo se tukaj ustalili, odločil, da mi bo v Novi Gorici najbolje. Odhod v tujino ni več realna opcija. Težko bi me karkoli prepričalo, razen če ne bi padla ‘vreča denarja’ z neba. Želim si, da bi bila Gorica moj prvi in zadnji klub. Želim vztrajati čim dlje,” pravi Velikonja, a dodaja, da je nogomet zelo nepredvidljiv, zato karkoli glede svoje prihodnosti nerad napoveduje.

Lahko zatrdi le to, da bo tudi po koncu igralske kariere v nogometu ostal. “V kakšni vlogi, je trenutno še nehvaležno napovedovati, a se v nogometu zagotovo vidim. Dosti stvari sem se že naučil, precej se jih še moram. Zagotovo bom našel motivacijo in izzive tudi za drugačne funkcije v nogometu,” je prepričan nogometaš, ki je v prvi slovenski ligi do zdaj dosegel 67 golov in bil kot 20-letnik njen najboljši strelec.

V Cardiff City je leta 2012 odšel za kar dva milijona evrov, a potem zanj odigral vsega pet tekem. FOTO: Guliverimages.

Maribor je z njim zaslužil dva milijona evrov

Potem je prestopil v Maribor, od tam pa kot bogat posel Zlatka Zahovića za kar dva milijona evrov v Cardiff City. Kot zelo mlad je debitiral tudi v reprezentanci in v njenem dresu v prvem, zelo uspešnem selektorskem obdobju Matjaža Keka zbral tri nastope. Na Otoku se zanj ni izšlo najbolje, pozneje je igral še v nizozemski prvi in drugi (NEC Nijmegen, Willem II), portugalski prvi (Rio Ave), turški prvi (Genclerbirligi) ter tudi prvi in drugi belgijski ligi (Lierse).

Od velikega upa slovenskega nogometa je marsikdo pričakoval še veliko več, a ob pogledu na kariero, ki so jo zaznamovale tudi hude poškodbe, je zadovoljen. “Zelo zadovoljen, in sicer zaradi tega, ker vem, da sem vedno dal vse od sebe. Vedno sem bil stoodstotno pri stvari, vse sem podredil nogometu. Lahko bi bilo seveda tudi bolje, a lahko bi bilo tudi slabše. Morda pa sploh nikoli ne bi zaigral v prvi slovenski ligi,” je ob pogledu na preteklost pomirjen Velikonja, ki ga precej bolj zanima prihodnost.

“Upam, da se bo Gorica čim prej spet vrnila nazaj, kamor spada. Kot igralec skušam predvsem mlajšim pomagati, da se razvijejo. Seveda se trudim, da klubu pomagam tudi z dobrimi predstavami,” je povedal.

“Veseli me, da imamo kar nekaj mladih imen, ki kažejo veliko potenciala. Danes nobenemu klubu ni lahko, tudi Gorica se bori, da bi spisala neko novo, pozitivno zgodbo, a uspeh ne pride čez noč. Bolje je, če se klub razvija postopoma. Gorica je klub, ki mora bazirati na domačih ljudeh, s proizvajanjem svojih igralcev. Potem je treba dodati še kakšnega tujca oziroma slovenskega nogometaša od drugod. Predvsem tako smo lahko uspešni,” je nadaljeval Velikonja.

Tim Matavž iz časov, ko je igral za Gorico.

Lahko v Gorico zvabi še Tima Matavža?

Za konec smo ga – malo v šali, malo zares – povprašali še o tem, ali bo v Novo Gorico zvabil tudi svojega bratranca Tima Matavža, ki pri 32 letih igra v drugi turški ligi za Bursaspor in je prav tako v zatonu svoje nogometne poti.

“Vseskozi sva v stikih, pogovarjala sva se tudi o tem, a odločitev mora biti na koncu vedno Timova,” je za konec povedal Velikonja o strelcu enajstih golov za Slovenijo z dolgoletnimi izkušnjami igranja v tujini, s katerim sta v sezoni 2006/07 kratek čas za Gorico igrala skupaj.

Velikonja se je takrat šele prebijal v člansko ekipo, medtem ko je bil Matavž v tisti sezoni njeno prvo ime. V njem dresu je debitiral s 17 leti in že v prvi sezoni prišel do enajstih prvenstvenih golov.

Poleti 2007 je kot 18-letnik za več kot milijon evrov odšel v Groningen, od tam pa kot takrat četrti najdražji nakup v zgodovini kluba za sedem milijonov evrov v PSV Eindhoven.

Se lahko zgodi, da v jeseni svoje kariere v Gorici, kjer se je vse skupaj začelo, spet združita svoje moči? Navijači Gorice se zagotovo ne bi pritoževali. Sploh, če bi se zgodilo v prvi slovenski ligi …

Komentari

Vaš komentar