Spominjamo se žalostne zgodbe legendarnega nekdanjega valižanskega nogometaša in takratnega selektorja Walesa Garya Speeda, ki si je pred 12 leti vzel življenje in šokiral nogometni svet.
V soboto, 26. novembra leta 2011, je Gary Speed gostoval v nogometni oddaji na televiziji BBC in skupaj s preostalimi gosti klepetal o osmih tekmah 13. kroga angleške premier lige, ki so bile na sporedu tisti dan.
Govorili so tudi o derbiju med Manchester Unitedom in Newcastle Unitedom, za katerega je odigral kar 285 tekem. Tekma na Old Traffordu se je končala z remijem z 1:1.
Nekdanji dolgoletni zvezdnik angleškega nogometa, ki je v tamkajšnji najboljši nogometni ligi, v kateri je igral še za Leeds United, Bolton in Everton, zbral kar 535 nastopov, je bil gost oddaje v vlogi selektorja Walesa. Bil je tak, kot ga je poznala otoška športna javnost. Sproščen in nasmejan.
Žalostno novembrsko nedeljsko popoldne
Dan za tem je nedeljski spored najmočnejše nogometne lige na svetu ponujal le dve tekmi in se začel v Walesu. Ob 14:30 je Swansea gostil Aston Villo iz Birminghama. To je bila tekma, ki bi si jo Speed zagotovo ogledal – na delu so bili namreč kar štirje valižanski reprezentanti -, a si je ni.
“Tako kot vedno nas je trener Brendan Rodgers tik pred začetkom tekme poklical v garderobo, a tokrat ne z namenom, da bi nam dal zadnja navodila. Skrušeno nam je dejal, da je umrl Gary Speed. Nisem mogel verjeti. Zlomil sem se,” se je tistega tragičnega dne ob deseti obletnici Speedove smrti spomnil eden od njih, branilec Swanseaja Neil Taylor, ki mu je malo za tem novico potrdil nogometaš Aston Ville, Speedov dober prijatelj, s katerim sta si vrsto let delila garderobo v Newcastlu, Shay Given.
Irski vratar je tekmo začel v solzah, ki so, ko se je novica hitro razširila po stadionu, pritekle iz oči marsikoga, ki je bil takrat na stadionu Liberty v Swanseaju.
Le dva tedna prej je Wales popeljal do nove zmage
Malo pred tem so šokantno vest sporočili pri Nogometni zvezi Walesa, na klop katerega je Speed, pred tem vrsto let valižanski reprezentant, sedel decembra 2010 in ga v vsega nekaj mesecih popeljal z rekordno slabega 117. do visokega 45. mesta na Fifini lestvici.
“Zelo sem vesel, kako napredujemo. Gre nam veliko bolje od pričakovanj,” je Speed po zmagi nad Norveško s 4:1 povedal le dva tedna pred tem.
“Družini izrekamo sožalje in sočustvujemo z njo. Prosimo, da v teh žalostnih trenutkih spoštujete zasebnost družine. To je tragedija, ki nam je vzela nekoga zelo mladega in nadarjenega. Velika izguba. Ne samo za njegovo družino in prijatelje, ampak za celoten narod in nogometni svet,” so zapisali pri valižanski nogometni zvezi.
Speed je za seboj pustil ženo in dva mladoletna otroka.
Tekma, v kateri nogomet ni bil v ospredju in ni ponudila zadetkov (0:0), se je začela z minuto molka.
Novica, ki je šokirala otoški nogomet
“Ne morem opisati, kako žalosten sem. Groza. Speed je bil ena najbolj čudovitih oseb, ki sem jih poznal. V čast mi je, da je bil moj soigralec in sem ga imel za prijatelja,” je ob tragični novici povedal eden najboljših valižanskih nogometašev v zgodovini, takratni zvezdnik Manchester Uniteda Ryan Giggs.
“Svet je izgubil velikega človeka. Uničen sem. Še včeraj zjutraj sem govoril z njim. Zakaj? Zakaj? Zakaj? Tako zelo ga bom pogrešal. Uničen sem,” je dejal še en legendarni, takrat že upokojeni valižanski nogometaš Robbie Savage.
“Danes zjutraj sem izvedel to grozno novico. Reči, da sem šokiran, je premalo. Z mislimi sem pri Garyjevi družini in prijateljih. Izgubili smo ne samo odličnega trenerja, ampak tudi sijajnega človeka. Zelo ga bomo pogrešali,” se je odzval mladi zvezdnik Arsenala Aaron Ramsey, ki mu je Speed z vsega 20 leti namenil kapetanski trak v valižanski reprezentanci. Gary, ki je za Wales zbral 87 nastopov, ga je sam nosil na skorajda natanko polovici tekem, ki jih je v dresu z državnim grbom odigral (44).
“Bil je sijajen človek. Vedno nasmejan in zabaven. Čudovit družinski človek. Razsvetlil je vsako sobo, v katero je vstopil. Ponosen sem, da sem bil njegov prijatelj. Tako zelo ga bom pogrešal,” je zapisal njegov nekdanji soigralec iz Newcastle Uniteda, eden najboljših angleških napadalcev iz zgodovine tamkajšnjega nogometa Alan Shearer.
“Bil je pravi gospod. Bil je tudi sijajen nogometaš, ampak v prvi vrsti človek. Živel je blizu mene. Nekaj dni nazaj sem ga videl na poti v šolo s svojima otrokoma. Pomahala sva si. Bil je nasmejan. Ne morem verjeti, da ga zdaj ni več med nami. Šokiran sem. To je velika izguba za vse nas,” pa žalostne novice še vedno ni dojel eden od štirih angleških napadalcev, ki so osvojili zlato žogo, Michael Owen.
V naslednjih urah in dneh so se zvrstili še številni drugi odzivi, ne samo iz nogometnega in športnega sveta.
Takrat je že postalo jasno, zakaj je umrl Speed in zgodba je postala še bolj tragična, kot bi bila sicer. Naredil je samomor. Star je bil komaj 42 let.
Kaj se je dogajalo tistega usodnega večera?
Po odhodu z omenjene oddaje na televizijski hiši BBC je Gary skupaj z ženo odšel na zabavo k prijateljem, kjer nihče ni slutil, kaj se bo že nekaj ur za tem zgodilo. Speed se je zabaval, se veliko smejal in s prijatelji celo skočil v bazen.
Ko sta z ženo Louise, s katero sta bila skupaj od najstniških let, prišla domov, sta se sprla. Užaljena Louise je odšla od doma in se usedla v avto, da si zbistri glavo, ko je prišla nazaj, pa ni mogla odpreti vrat hiše, saj je pozabila ključe. Gary se kljub klicem na mobilni telefon ni odzval, zato se je odločila, da prespi v avtu. Sinov, ki sta bila doma, ni želela zbuditi.
Ko se je v zgodnjih jutranjih urah zbudila in se Gary še vedno ni oglasil, je začela postopati okoli hiše, toda o soprogu še naprej ni bilo ne duha ne sluha. Potem je videla, da so odprta vrata garaže.
Ko je vstopila v njo, je zagledala grozovit prizor. Garyjevo telo je viselo s stropa. Njen mož se je obesil.
V šoku je poklicala policijo in reševalce, ki so po prihodu lahko le potrdili njegovo smrt. Policija je po nekajdnevni preiskavi potrdila, da je šlo za samomor.
Nesrečna vdova je pozneje doživela še en šok
Žena nesrečnega valižanskega nogometaša in selektorja Louise Speed se je deset let po moževi tragični smrti na novo poročila.
Decembra 2021 je skočila v zakonski stan s poslovnežem Quintonom Birdom, ki pa je le šest mesecev po njuni poroki umrl za posledicami zelo agresivnega možganskega tumorja.
Depresiven je bil že kot najstnik, a o tem ni govoril
Tak žalosten konec življenjske poti človeka, ki je bil v javnosti zelo priljubljen in povečini nasmejan, je šokiral vse. Je pa njegova žena pozneje priznala, da je imel njen mož pogosto črne misli in ji je večkrat dejal, da se bo ubil.
Čeprav je to dobro skrival, se je s z depresijo očitno boril že vrsto let. V javnost je namreč prišlo pismo, ki ga je Louise poslal, ko je bil star komaj 17 let in se je pri Leeds Unitedu prebijal med nogometne profesionalce.
“Draga Louise. Ne vem, kaj naj napišem. Razmišljal sem o tem, da bi končal z nogometom. Razmišljal sem tudi o drugih stvareh, a je bolje, če ti jih ne izdam. Tako sem depresiven. Spat grem in upam, da se nikoli ne zbudim. Zelo te ljubim, vedno te bom. Ne vem, kaj naj ti še povem. Ljubim te bolj, kot si lahko predstavljaš,” je pisalo v njem.
Pozneje so na dan prišle informacije, da je bil Gary v najmlajših nogometnih ligah član ekipe Barryja Bennella, ki je bil pozneje obtožen pedofilije in je septembra lani umrl v zaporu.
Čeprav je Garyjev oče pozneje medijem povedal, da je njegov sin na zaslišanjih ob sojenju Bennellu zanikal, da bi ga ta spolno nadlegoval, mnogi verjamejo, da vzrok Speedovih psihičnih morda tiči ravno v tem. Tudi zaradi tega, ker so si življenje vzeli kar štirje nogometaši, ki so imeli opravka z omenjenim pedofilom.
Gary pa o svojih psihičnih težavah ni želel govoriti. Skrival jih je pred javnostjo in tudi pred svojo družino, ki je sicer vedela, da je z njim nekaj narobe, a prave pomoči nikoli ni poiskal.
V nogometu, športu polnem mačizma, prostora za takšne težave v očeh marsikoga – najpogosteje tistih, ki se z njimi spopadajo -, namreč ni.
Začetnik velikega vzpona valižanskega nogometa
Če bi o svojih problemih spregovoril, bi danes morda še živel in dočakal vse uspehe, ki jih je Wales v nogometu doživel v naslednjih letih.
Leta 2011, ko je umrl Speed, je od zadnjega nastopa Valižanov na velikem nogometnem tekmovanju, svetovnega prvenstva 1958, minevalo 53 let. Na evropskem prvenstvu takrat še nikoli niso zaigrali.
Od takrat je sledil velik valižanski nogometni vzpon. Leta 2016 se je Wales sploh prvič uvrstil na evropsko prvenstvo in se v Franciji prebil vse do polfinala. Štiri leta pozneje je na evropskem prvenstvu prišel do osmine finala. Konec leta 2022 je prvič po 64 letih nastopil tudi na svetovnem prvenstvu.
“Vzpon naše reprezentance se je začel s prihodom Speeda na selektorsko mesto. On je bil tisti, ki je ekipi dal nov obraz in nas prepričal, da smo začeli verjeti,” je pred svetovnim prvenstvom v Katarju povedal rekorder po številu nastopov in golov v zgodovini reprezentance Gareth Bale, ki je za Wales odigral 111 tekem in zabil 41 golov.
Wales Speeda nikoli ne bo pozabil. Njegov duh je v valižanskem nogometu prisoten vselej. Kot opomnik na nogometnega velikana in tudi težave, ki jih je imel.
Če ste v stiski, poiščite pomoč:
Posameznik, ki čuti hudo duševno stisko ali ima samomorilne misli, lahko strokovno pomoč poišče v organizacijah, ki ponujajo neposredno pomoč. Lahko se obrne na svojega osebnega zdravnika ali pa na eno od spodnjih služb oziroma skupin.
Pomoč v stiski:
112 – Center za obveščanje (za takojšnjo nujno pomoč)
116 123 – Zaupni telefon Samarijan in Sopotnik (24 ur na dan)
116 111 – TOM; telefon za otroke in mladostnike (vsak dan med 12. in 20. uro)
01 520 99 00 – Klic v duševni stiski (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj)
031 233 211 – Ženska svetovalnica – krizni center (24 ur na dan)
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje